Ko sem bil še otrok, mislim, da v kakšnem 4. ali 5. razredu, smo skupaj s sosednjimi otroci naredili kepe blata iz svežih krtin in skušali na čisto novo fasado našega soseda skušali z metanjem v fasado »narisati obraz« kakor smo to videli v eni takrat popularni otroški nadaljevanki »Beli kamen«..
Ko so sosedi povedali mojim staršem, smo bili otroci že zmenjeni, da bomo rekli, da nismo mi in da je to naredil en drug sosed, ki ga nismo preveč marali…
Ker so po navadi starši bolj izkušeni od pamžev, so seveda takoj ugotovili, da smo se očitno med sabo dogovorili o tem in zelo jasno so mi dali vedeti, da to pomeni, da drug drugega podpiramo v laži…
Takrat še ni bilo nič kaj takega, če si otroka po riti in ga postavil v kot. Vsaj za lumparijo tega ranga je bila to čisto normalna kazen v tistih časih… ko je potem moj oče še z dvemi sosedi cel vikend drgnil tisto blato iz celotne fasade.. Čisto nove fasade, če še nisem povedal...
Tisti naš dogovor, ko smo se takoj po tem, ko smo se ovedeli in dojeli kako hudo stvar smo naredili, zmenili tudi to, kaj bomo rekli staršem, je bila to konspiracija?
Skratka, konspiracija, ki etimološko izhaja iz kon spirare (skupaj dihati, skupaj podpihovati ali razpihati, če prilijem olje na ogenj), ima neko skupno točko z inspiracijo, z navdihom, z iskanjem neke rešitve v določenem momentu.
Res je, da ni nujno, da bo ta »rešitev« vsem enako všeč, saj včasih ni usmerjena v reševanje zadeve kot neko reševanje problema, temveč tudi v to, da se določene ljudi okrivi, izloči, postavi v pozicijo, da bi se jih okrivilo NAMESTO tistih, ki so dejansko naredili prekršek ali celo zločin … in včasih je konspiracija usmerjena v to, da se organizirajo prevzemi podjetij, zamenjave vlad, izpeljejo umori in podobne reči.
Take konspiracije so za določen del ljudi, ki v tem sodelujejo, lahko odrešilne. Sam sem celo naklonjen misli, da so konspiracije večinoma stvar neke nuje, nekega hudega pritiska, ki sili ljudi v precej drastične oblike reševanja situacij, v katere so bodisi zabredle ali so bili v takšne situacije potisnjeni.
Toda prepričan sem tudi, da se konspiracija dogaja tudi kot načrtno, dogovorjeno manipuliranje, spletkarjenje, ki ima svoj namen učinkovati na točno določene ljudi, da se odzovejo na pričakovan način.
Pomislite na primer, v kakšni konspiraciji so morali delovati ljudje, ki so začeli organizirati spremembe v tako hudih diktaturah kot je bila npr. Ceausescujeva Romunija ali, ki so se organizirali kot uporniki v času komunističnih totalitarizmov v Sovjetski zvezi, vzhodni Nemčiji, Češkoslovaški ali na Madžarskem ali, konec koncev, kako so morali delovati npr. v Sloveniji, ko so želeli doseči osamosvojitev in se odreči komunizmu…
Če bi ti ljudje vse povedali in javno oznanili svoje namere, bi jih zaprli že davno preden bi bili zmožni razkrivati razne grozljive komplote takratnih diktatorjev ali totalitarnih oblastnikov, ki so dejansko uničevali množice ljudi in njihovih življenj…
Pa tudi: konspiracije so lahko tudi čisto vsakdanja reč. Kaj mislite, zakaj imajo stranke npr. »klavzure«? Zakaj mislite, da imajo vse države na svetu dele arhivov, ki so zaprti za javnost? Kako mislite, da delujejo tajne službe? Vse to deluje na načine konspiracij, ki pa ga dojemamo kot nekaj normalnega, vsakdanjega, četudi se včasih počutimo ob tem neprijetno.
Ko nekdo reče, da so teorije zarot ena bolj problematičnih zadev in da je potrebno obsoditi teoretike zarot, se moramo takoj vprašati, kakšen je njegov motiv za to?
Zakaj bi nekdo na vsak način želel, da se teorije zarote prikažejo kot nekaj nesmiselnega ali nekaj neverodostojnega, ko pa vsi vemo, da je v vsaki državi en ogromen del arhivov nedostopnih in so označeni z oznakami za visoko stopnjo tajnosti? Zakaj bi teorijo o zaroti že vnaprej odstranil in označil kot nekaj, kar nima nobene zveze z realnostjo?
Ko sem bil v srednji šoli, so okrog krožile govorice, da so partizani bojda veliko ljudi pobili po vojni brez sojenj in v tajnosti… in nekateri so rekli, da te govorice in teorije zarote širijo okrog sovražniki SFRJ. In takrat sem dejansko bil v velikih dvomih, če res to ni samo podtikanje, ki jemlje dobro ime našim vrlim partizanom, saj si nisem mogel niti predstavljati, da je cela Slovenija eno veliko pokopališče, da živimo nad stotinami morišč.. In da, kamorkoli že zasadijo lopato za nek gradben podjem, ko želijo narediti novo cesto ali stavbo, pogledajo iz zemlje kosti povojnih nedolžnih žrtev.
Ravno teoretični, torej v bistvu miselni eksperiment, miselna hipoteza (v resnici bi se morala teorija zarote imenovati hipoteza zarote, dokler se ne najdejo nedvomni dokazi) stane najmanj in najhitreje zagotavlja določena konceptualna izhodišča. Iz teh konceptualnih izhodišč potem lahko naredimo korak naprej k preverjanju, če naše hipoteze zdržijo. Obstajajo za določeno miselno predpostavko dejanski dokazi? Viri? Lahko preko Bayesovega izračuna verjetnosti pridemo bližje neki predpostavki in z večjo gotovostjo trdimo, da se je neka stvar dejansko zgodila in to ni samo mit ali laž? Imamo v določenih primerih priče? Koliko so zanesljive? Ali je možno, da bi bile povezane in konspirativno lažejo zaradi kakšnih razlogov, motivov, denarja? Kako se obnašajo priče, kadar si dajejo skupni alibi? Koliko je laganja, ki je pogojeno s tem, da želijo s tem laganjem priče pokazati svojo pripadnost neki skupini ali vsaj skupni stvari? In tako naprej…
No, taka vprašanja se nam porajajo ob skoraj vseh rečeh, ki se tičejo preteklosti in ob vseh dogodkih, ki so imeli in še imajo vpliv na naša življenja zaradi svoje teže, usodnosti, prelomnosti.
Pred kratkim so se na družabnih omrežjih »pojavile« objave Evropske komisije o problemu »teorij zarot«, ki naj bi nas prepričale, da ne bi verjeli vsemu, kar slišimo in naj bi vsekakor to preverjali na različne načine. Zanimiv pojav, da se Evropska komisija ukvarja s teorijami zarot.. In to »sistemsko«… z našim denarjem, seveda...
Tukaj je link na ta del, da si ga ogledate sami:
Najbolj zanimiv je prvi del, kjer je definicija in naštetih šest točk, ki naj bi bile skupne vsem teorijam zarote.
Prevod definicije bi se glasil: »Teorija zarote je verjetje, da so določeni dogodki in situacije nastali kot rezultat zakulisnih, skrivnih manipulacij močnih akterjev s slabimi nameni.«
Zanimivo pri tem je, da smo v zahodni civilizaciji praktično v vseh šolskih sistemih podvrženi šolskim naborom tematik in programov, v katerih se pri zgodovini vseh evropskih držav učimo mnoge stvari, ki bi povsem ustrezale ravno tej definiciji »teorije zarote«.
Vse vojne so se dogajale kot zarote enih proti drugim, vsi puči in skoraj vsi boji za oblast, ki niso bili striktno javni, torej demokratično vodeni procesi, imajo ta značaj. Ste kdaj v šoli jemali »biennio rosso«? So vam kdaj povedali, da so po 1. svetovni vojni bili serijski poskusi državnih udarov po skoraj vsej Evropi? Ali so vam pri tem detajlno razložili, da so praktično vsi vodje teh prevratov po prvi svetovni vojni bili judovskega rodu? Niso?? Čudno, ker: zakaj bi nekdo tako dosledno izpuščal določene resnične podatke? Ni nobenega pravega razloga za to, se mi zdi… razen... Kaj pa, če bi morda šlo za zaroto?
Ravno tako je sama EU, ki je samo na videz povsem »transparentna«, že po tej njihovi lastni definiciji ena sama velika teorija zarote. Pri linku, ki sem ga zgoraj pripel, nisem mogel najti niti tega, pod katerega »komisarja« sploh spada ta »live-work-travel-eu« oddelek, katerega pod-oddelek je »zdravje« in katerega dodatni pododdelki so »odgovor na koronavirus« in »boj proti dezinformacijam«. Skratka, sama EU ima kar nekaj zelo netransparentno postavljenih sistemov, ki sami po sebi začnejo vzbujati občutek, da gre za nekaj, kar je povsem nepregledno.
Mimogrede… A kdo ve, kaj delajo naši komisarji v EU? Mislim na vprašanje: kaj RES delajo?
No, da ne bom zašel na stranpoti. Naštetih je še 6 točk, ki naj bi jih imele vse teorije zarot:
1. Domnevni skrivni dogovor
2. Skupina zarotnikov
3. »Dokazi«, ki naj bi podpirali teorijo zarote
4. Teorije zarot zavajujoče namigujejo, da se nič ne zgodi po naključju in po nesreči; nič ni tako, kot je videti in vse je povezano
5. Teorije zarot delijo svet na dobro in slabo
6. Teorije zarot okrivijo za to ljudi ali skupine
Poglejmo iz tega zornega kota:
Vlada je v večini demokratičnih držav sestavljena iz različnih strank in vse te stranke praktično pred vsako vladno sejo v svojih svetih strank dorečejo svoja stališča v strankarskih krogih. O tem se vedno dogovarjajo skrivno, za zaprtimi vrati in nikakor javno, kajti oni želijo, da se potem v javnem pokaže le tisto, kar bodo posamezne stranke podprle in kar ne bodo. Gre za skupine zarotnikov, ki seveda trdijo, da zarote ni? In če včasih poleg tega pricurlja v javnost kakšen spin, ki diskreditira različne posameznike, ki so po naključju predstavniki vlade iz kakšnih drugih strank, (seveda, težko dokažemo, da ni bilo to naključno)… a slučajno kdo misli, da to nima nobene zveze s tem, da so v vladi? Pomislimo npr., ali bi se kateri medij ukvarjal s kakšnim izmed politikov, če ti ne bi bili v vladi ali če ne bi imeli kakšno res bolj javno vplivno besedo? Bi sploh vedeli npr. za gospo Pivčevo? Jaz pred njenim vzponom na mesto predsednice DESUS nisem sploh nikoli slišal, priznam…
Prav tako moramo vedeti, da so v družbi, kjer obstajajo različni interesi, različna dejanja za različne skupine dobra ali pa slaba. Npr. ljudje v Sloveniji se skoraj ob vsakem zakonu razdelijo na tiste, ki mislijo, da je ta zakon slab in one, ki mislijo, da je ta ISTI zakon dober.
In pri tem seveda okrivijo »one druge«, češ- zarota proti nam.
Skratka, če sklenem: v vsakem, še najmanjšem družbenem dogajanju (celo v družini), obstajajo skrivni dogovori, ki jih imajo zarotniki za različne stvari- od popolnoma nedolžnih do hudih in groznih, ob tem je za to težko dobiti dokaze, zato imamo le »dokaze« v narekovajih, če zaslutimo tako zaroto. Ko se kaj zgodi, imamo občutek, da se ni zgodilo po naključju ali nesreči, saj lahko povežemo dogodke med sabo in jih v vzorcu vidimo kot precej močno orodje za dokazovanje neke zarote ali namena. Delijo naš svet na dobro in slabo (iz našega vidika, seveda) in pri tem obstajajo tisti, ki so tega krivi.
Zelo pomembno je torej, da razumemo, kako zelo se trudijo tisti, ki producirajo neko zaroto, dokazati, da NI NOBENE ZAROTE in da oni pri tem nikoli niso niti sodelovali niti ne vedo drug za drugega.
Ta prvi element skrivanja zarote je pravzaprav en najbolj pomembnih, saj omogoča zarotnikom, da se povsem odrešijo morebitne krivde. Predvsem pa se odrešijo tega, da bi ljudje sploh opazovali njihova dejanja.
Ko torej naša skupna organizacija »EU« gre v boj proti zaroti, je to znak, da želijo ljudi odvrniti od tega, da bi pregledovali stvari, ki niso javne, do katerih je težko priti.
In človek bi dejansko tudi verjel, da ni nobenih prikritih stvari, če ne bi vsakodnevno moji prijatelji ali znanci doživljali tega, da iz googlovih platform mečejo kupe zanimivih neodvisnih medijev, da je Amazon izločil iz prodaje in tako rekoč cenzuriral kupe knjig, da kupu ljudi vsakodnevno prepovedo objavljanje na Twitterju ali na Facebooku (ok, res je FB in Twitter privatna firma, a vseeno je zanimivo, da brišejo račune v 90% tistim, ki izpostavljajo vsebine o različnosti ljudi in so pri tem tradicionalisti). Zakaj ne brišejo račune tistim, ki podpirajo komunistično ideologijo, ko pa se že več desetletij dobro ve, da je komunizem od vseh znanih ideoloških sistemov pobil največ ljudi? Ali pa: zakaj ne brišejo račune tistim, ki se zavzemajo za to, da se v šolah ukine evolucijsko teorijo? Ker, po drugi strani namreč brišejo račune tistim, ki se zavzemajo za to, da se bolj jasno izpostavijo ugotovitve evolucijskih psihologov. Npr. ugotovitve, da smo po različnih etničnih skupinah različno povprečno inteligentni… te ugotovitve so že zelo problematične.
En takih, ki je ta podatek povezal z različnimi bruto družbenimi proizvodi, prof. Richard Lynn, je izgubil status »professor emeritus«, na primer. Mislite, da so o tem razpravljali vsi skupaj javno že v samem začetku ali mislite, da bi bilo možno, da bi se v tajnosti, torej konspirativno profesorji/ice na isti fakulteti zmenili/e, kako bodo tega profesorja diskreditirali/e, kako in kdaj bodo odprli to debato, kako in pri komu bodo lobirali, da bo dovolj podpore, če bo prišlo do glasovanja in tako naprej..
Naj zaključim zelo preprosto: po moje je konspirativno vedenje nekaj, kar je zelo človeško. In imamo za to tudi opremljene naše možgane- ne samo, da smo zmožni delovat konspirativno, temveč tudi, da smo zmožni konspirativno delovanje preko vzorcev prepoznati. Tisti, ki uspe skriti te vzorce, zmaguje v vsakodnevnih vojnah in konfliktih.
