»Fuzbal smo špilali na Celjskem britofi, na Celjskem britofi, na Celjskem britofi,
Žoga nam bila je mrtvaška glavica… Gola bila sta dva majhna grobeka… Tekmo je sodil najlepši okostnjak, v golu pa bil je njegov starejši brat. Tekmo je zafural njegov mlajši brat…«

( Jugoslovanska ljudska pesem ki temelji na resničnih dogodkih)

Še eden izmed večjih zločinov in kršitev osnovnih človekovih pravic s strani komunističnih oblastnikov je bilo samooklicanje za edino dovoljeno stranko v Jugoslaviji in posledično odvzem pravice do demokratičnih in svobodnih volitev na celotnem področju Jugoslavije. Komunistična partija (leta 1952 uradno preimenovana v Zvezo komunistov Jugoslavije), je bila edina dovoljena politična stranka, vse ostale, recimo SLS, pred vojno daleč najmočnejša stranka v Sloveniji pa so bile v Jugoslaviji prepovedane in so lahko delovale samo v tujini oziroma emigraciji. Uradno je bilo v Jugoslaviji dovoljeno ustanavljanje strank do leta 1965, ko komunistična oblast to prepove

Pri opazovanju kaotične protestniške scene, ki se zadnje časa odvija v prestolnici, delno pa tudi po drugih slovenskih mestih, lahko pridemo do enega ključnega ideološkega spoznanja. In sicer, da je Titova daleč največja, trajna politična zmaga bila v ustvarjanju blagovne znamke »osvoboditelja«. Gre za opis oz. kategorizacijo, ki mu jo večina obstoječih medijev, institucij in kulture v Sloveniji še vedno pripisujejo. Pogosto brez kakršnihkoli interpretativnih opomb ali dodatnih pojasnil. To pač preprosto je tako.

»Jugoslovani bomo zmeraj imeli naš NOB, pa tudi če se svet jutri konča« je ljudska mentaliteta znatnega dela sodobnega slovenskega prebivalstva.

Opravka imamo z neverjetno vplivnim izvornim mitom, ki ni bil podlaga zgolj za zgodovinsko legitimizacijo SFRJ v preteklosti, temveč igra ta kulturni fenomen podobno (ali celo enako) vlogo še danes. Gre za nevidno roko Josipa Broza, ki tudi po več desetletjih samostojne Slovenije, še zmeraj diktira sprejemljive moralne okvirje, v ka

»Zato je potrebna tolikšna množica brezdomcev, da bodo ti postali večina v državi. Zato moramo požigati. Streljali bomo in se umikali. Nemci nas ne bodo našli in bodo iz maščevalnosti požigali vasi. Po tem bodo vaščani, ki bodo ostali brez strehe sami prišli k nam in mi bomo na ta način postali gospodarji razmer. Tisti, ki nimajo ne hiše, ne zemlje, ne živali, se nam bodo hitro pridružili, ko jim obljubimo veliki rop. Težje bo s tistimi, ki imajo vsaj kakšno posest. Te bomo navezali nase s predavanji, gledališkimi predstavami in drugo propagando. Tako bomo postopoma obredli vse kraje. Vaščan, ki ima polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce. Samo nesrečniki postanejo komunisti. Zato moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru.«

                                                                          Moša Pijade, Bihač 1942

  Moša Pij

»Praktično ničesar ni mogoče napraviti. Nobene spremembe na boljše niso mogoče.«

                                                                                                                Edvard Kardelj

In kako prav je Edvard Kardelj imel takrat, ko je izrekel te besede, še sam ni vedel. Delavci v Jugoslaviji so se začeli čedalje bolj upirati samoupravnem socializmu, čedalje več je bilo zahtev po neodvisnih sindikatih, pozivov po stavkah in po novi »industrijski revoluciji«, ki bi bila nujno potrebna, saj je bila večina Jugoslovanskih podjetij kadrovsko in tehnološko podhranjenih. Finančno so bila podjetja v celoti podrejena državi, vodili pa so jih direktorji brez ustreznih kompetenc in znanja. Vodstva tovarn so bila nastavljana politično, kadri so se izbirali izključno po pripadnosti komunističnemu sistemu. Vedno bolj so se pojavljale govorice, o tem, da je »Jugoslovanska industrijska revolucija« brezsramna laž komunističnega sistema, in da je industrija Jugoslovanske držav

 »Novinar je družbeno politični delavec, ki je zavestno podvržen idejam Marksizma in Leninizma«

Jože Smole

S smrtjo Josipa Broza -Tita, so se v Jugoslaviji počasi začele odstirati laži sistema, ki so jih komunisti servirali obubožanemu, razvrednotenemu narodu socialistične Jugoslavije. Prvi šok so ljudje doživeli ob novici, da je Jugoslavija pred bankrotom in da je navkljub drugačnim trditvam oblasti, Jugoslavija zadolžena za 20 milijard dolarjev. Leta 1991 je bila zadolžena za 21 milijard USD. Kljub velikemu odpisu dolgov, saj je  v letih 1970-1980 bilo odpisano 6,4 milijarde dolgov, še vedno ogromna številka. Če ta znesek preračunamo v današnje stanje je dolg Jugoslavije znašal 150 milijard dolarjev !!!

Če bi Jugoslavija obstajala še danes, in če bi se zadolževala v istem tempu, bi ta dolg znašal šokantnih 6 tisoč milijard USD.  

Kar je za državo, ki se uradno ni zadolževala šokanten podatek, sploh če vemo, da so vse države, bivše Jugoslavije trenutno dolžne okrog 200 milijard Do

 » Ob smrti Josipa Broza Tita, voditelja in heroja našega narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in izgradnje, stratega vseh naših zmag v vojni in miru, velikana boja za uresničitev zgodovinskih ciljev delavskega razreda, borca za enakopravnost in nezlomljivo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, za socialno samoupravljanje, za človekovo srečo in blaginjo, je zvezni izvršni svet sprejel sklep o sedem  dnevnem splošnem ljudskem žalovanju. «

   Jure Pengov, 4. maj 1980

Tako je televizijski voditelj Jure Pengov 4. maja na RTV LJUBLJANA oznanil smrt največjega sina Jugoslovanske domovine, dosmrtnega voditelja Jugoslavije, maršala Tita.

Države Jugoslavije, države ki je nastala leta 1918 kot država Slovencev, Hrvatov in Srbov, se še istega leta  preimenovala v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1929 se preimenuje v Kraljevino Jugoslavijo, ko kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavi ustavo, ki so jo sprejeli leta 1921, razpusti parlament in prevzame pop

Nekdanji britanski premier Winston Churchill je nekoč izjavil, da brez poznavanja preteklosti ni mogoče pravilno načrtovati prihodnosti. Obstaja pa tudi pregovor, ki pravi, da je tistemu, ki ne pozna svojih preteklih napak, usojeno, da jih bo ponavljal.

Za majhne narode, kot smo Slovenci, je ta resnica še toliko pomembnejša, kajti napačne nacionalne odločitve proizvedejo pri majhnih narodih hujše posledice kot pri velikih. Vendar pa se, na žalost, večina Slovencev ne zaveda največje politične napake, ki so jo storili naši predniki in je prinesla številne negativne posledice, ki jih še danes čutimo. To ni najboljši obet za našo prihodnost.

Najbolj katastrofalne posledice je slovenskemu narodu prinesla jugoslovanska ideja, ki se je pojavila (najprej pod imenom ilirizma) približno hkrati z narodnim prebujanjem v prvi polovici 19. stoletja, in je bila podlaga za jugoslovansko državo, v katero je Slovenija vstopila leta 1918.

Kot je znano, sta v prvem obdobju političnega pluralizma, ki se

Pogovor med Miklavžem Komeljem in Jirijem Kočico se je dogajal v času karantene (koronavirus) in sicer po elektronskih medijih. 

Miklavž Komelj izvira iz zanimive družine, njegova mladost je povsem vezana na kulturo, prežeta z umetnostjo in v veliki meri z besedo. Kot pesnik ima za sabo več zbirk pesmi, od katerih je kar nekaj nagrajenih, kot slikar skrivnostnih prizorov je morda malo manj izpostavljen, a vsekakor izredno zanimiv. Miklavž je velik erudit, prevajalec, intelektualec, ki mu ne uide skoraj nič, saj zelo natančno preštudira snov, ki ga zanima.. in zanima ga skoraj vse...


Jiri Kočica: Miklavž, spomnim se, da sva se enkrat davno pogovarjala o tem, kako beseda ethos izvira iz nekega posebnega opisa vzgoje živali, gojenja konjev, ograde, hrane… skratka nekega odnosa, v katerem poteka zanimiv kompromis, v katerem se svoboda konjev delno okrni na račun njihove varnosti in dostopa do hrane…

Spomnim se, kako si se takrat skoraj razburil in se strastno zavzel za neokrnjeno in absolut

Od kod izvirajo blondinci ali plavolasci? Kako so se blontni lasje razvili in kakšno funkcijo so odigrali v človeškem razvoju? Zakaj so pogostejši v nordijskih državah? Je Skandinavija izvorni kraj blondincev? So prišli v Evropo s preseljevanjem Indo-Evropejcev, ali so obstajali v Evropi že prej? Kakšna je povezava med laktozno toleranco – zmožnostjo pitja mleka – ter blondizmom?

Angleški zgodovinar, pisec in izdelovalec filmov Tom Rowsell, ki proučuje in se poglablja v področja evropskih migracij, anglo-saksonske kulture, nordijske mitologije, starodavnih folklor, indoevropskega porekla ter populacijske genetike, je pred kratkim predstavil svojo teorijo o fenomenu blondizma. Z njo skuša najti odgovore na prej navedena vprašanja. V nadaljevanju bodo strnjeno povzete vse njegove ključne ugotovitve v zvezi z obravnavano tematiko.

Blondizem

V večini človeških kultur velja blond barva las za nekaj lepega. Tukaj ne govorimo o nekem univerzalnem pravilu, vendar se kljub temu zdi, da se šte

Zavestno in inteligentno manipuliranje z organiziranimi navadami in mnenjem množic je pomemben dejavnik demokratične družbe. Tisti, ki manipulirajo s tem nevidnim mehanizmom družbe, tvorijo nevidno vlado in ta nevidna vlada resnično obvladuje in vodi našo državo.

E. Bernays

O sebi radi mislimo, da smo svobodni. Da sami odrejamo kaj bomo delali, kam bomo šli, koga poslušali, nad čim se navduševali...  Skratka, da so naše misli same po sebi odraz te svobode. In da bi brez te svobode razmišljanja ter posledično delovanja, bilo naše življenje bistveno okrnjeno.

To je zelo globoko, saj s to zavestjo rastemo in o tem prepričujemo drug drugega na en ali drug način. Tako se prepričujemo vsaj od 1789 naprej, če že ne od Savlovih (Pavlovih) pisem, ki so zagotavljala, da nam je Bog dal svobodno voljo...
Vse od globokih prepričanj, na primer o naši veri, o naših občutkih, pa vse do najbolj površnih reči, ko prijatelju pokažemo na novo kupljen proizvod, smo tako mi kot naši prijatelji prepričani,

Ženske volijo sladke laži

»Gender voting gap« je izraz v angleščini, ki opisuje statistično razliko med izbiro žensk in moških pri volitvah. V ZDA obstaja namreč izredno bogata statistika po vseh možnih kriterijih, ko gre za volilne rezultate… No, tudi za kriminal, a o tem morda kdaj drugič. In v teh statističnih podatkih lahko jasno vidimo tudi situacijo, ki se pri nas dogaja redno, le da pri nas ni možno teh rezultatov tako dobro analizirati, saj niso obdelani na način, da bi lahko videli dejansko stanje. No, vsaj za navadne državljane je to skrito…

Torej: ženske volijo bolj levo od moških. Odstotek žensk, ki voli bolj levo, je precej odvisen od tega, kakšnega porekla so, četudi tiste ženske, ki volijo najbolj podobno moškim (to so belke srednjih let, ki živijo z možem in z otroci), še vedno volijo nekaj odstotkov bolj levo od moških.

Ko gremo v bolj natančne analize, bomo videli, da priseljenci španskega porekla in črnci volijo še veliko bolj levo od povprečja. Pri tem zop

ARrevija: Je v tujini (Nemčija, Anglija) mnogo bolje organizirano delo, sistem, razmerja med vodstvi in posameznimi deli zdravstvenega sistema?

V normalnih evropskih državah, s starejšo in pravo demokracijo, ki so že zdavnaj šle skozi tranzicijska in roparska zgodovinska obdobja, in so danes predvsem dober servis državljankam in državljanom in nič kaj dosti drugega, je zdravstvo bistveno bolje organizirano. Kljub temu pa se vsaka od teh držav sooča s svojimi specifičnimi problemi javnega zdravstva. Nikjer ni idealno, vendar pa v normalnih evropskih državah nista glavna problema javnega zdravstva organiziran kriminal in sistemska korupcija. Pri nas sta.

Iz tega izhajajo vsi ostali problemi, ker se je temu nekaj sto milijonskemu motivu na letni ravni podredilo vse v zdravstvu.

Da plenjenje davkoplačevalskega denarja lahko nemoteno poteka na tako masoven način, je prišlo do treh fenomenov: oblikovalo se je pet stebrov za zagotavljanje statusa quo plenjenja, prišlo je do obrata vrednot in

Preberite zaupni memo Davida Brocka, v katerem oriše napad na Trumpa januarja 2017. David Brock, izkušen liberalni politični operativec in lojalist Clintonov je ustanovitelj Media Matters in je skupaj z več kot 100 donatorji staknil glave v posvet, kako naj bi demokrati "zbrcali Trumpovo rit". V javnost je prišel tajni memo imenovan "Demokracija ima pomen: strateški plan za akcijo", ki nazorno in brez zavor opisuje Brockovo štiriletno agendo za napade na Trumpa in republikance prek svojih organizacij v sklopu Media Matters.

Memo vsebuje plane za zmago nad Trumpom preko odstavitve, razširitev misije Media Matters za boj proti "vladnim dezinformacijam", zagotovitev zasedbe senata s strani demokratov v vmesnih volitvah 2018, vlaganje tožb proti Trumpovi administraciji, uporabo digitalnih sledilcev za vnovčenje političnega odvetništva za deligitimizacijo Trumpovega predesedništva in zagotavljanje škode republikancem, ter partnerstvo s Facebookom za boj proti "lažnim novicam".
Brock je na

Pred kratkim sem po zaslugi tviteraške scene (na Twitter je ta link objavil @MarkoSket), naletel na izjemno zanimiv tekst, ki sem ga tukaj delno vključil, saj nam odlično pokaže metode, s katerimi je današnji zahodni svet postal povsem neprepoznavno prežet s socializmom.

Zanimivo je predvsem to, kako se dr. Johnson loti branja Gramscija, kajti danes vsi vemo, da je večinsko jedro komunističnih in internacionalno socialistično- naravnanih ostankov trockizma preživelo pravzaprav le zaradi gramscijevske metode “pohoda na inštitucije” ali, kot ga je parafraziral en od vodij nemških »demokratičnih socialistov« R. Dutschke, »dolgega marša na inštitucije« .

V prvem delu nam avtor tega eseja o Gramsciju, dr. Johnson, že jasno nakaže smer njegove misli:

"Antonio Gramsci (1891-1937) je bil ustanovitelj in glavni teoretik italijanske komunistične partije. Gramsci je nadgradil marksizem, da bi ilustriral protestantsko reformacijo, francosko in rusko revolucijo iz leta 1917 do najbolj podrobnih det

Kot kiparja me je od nekdaj zanimal izvorni mit nastanka človeka, ki je v mnogih kulturah podoben starozaveznemu mitu o Adamu. Skoraj vse večje kulture namreč navajajo skoraj identično zgodbo o bitju, ki ga božanska roka izdela kot kip in mu vdahne dušo. Nekje sredi faksa mi je v roke prišla knjiga o praških mitih iz geta, katere naslova se niti ne spomnim, a takrat sem prvič prebral mit o Golemu. Spomnim se, da mi je na misel prišla podobnost s Frankensteinom, ki je do določene mere »moderniziran model« te iste ideje in sem ga poznal iz filmske interpretacije znanega dela Marry Shelley.

Mitološka struktura glinene (zemeljske) skulpture, ki jo bodisi kipari sam bog ali pa jo, kot v grškem mitu o Prometeju, naredi nekdo, ki ga bogovi naženejo ker pomaga ljudem proti božji volji, je v Golemu na nek čuden način spremenjena. Kajti pri tem se zadeva nekako »zalomi« in sicer ravno v tistem delu, ki nam tudi v času umetne inteligence prebudi dvom in strah, kajti Golem se ne obnaša »človeško«,