Jugoslavija, 3.del:  »Industrijska revolucija« in obubožano kmetijstvo po socialistično.
GM
AR revija
Eseji

Sreda, 1. julij 2020 ob 13:58

Odpri galerijo

screenshot

»Praktično ničesar ni mogoče napraviti. Nobene spremembe na boljše niso mogoče.«

                                                                                                                Edvard Kardelj

  

In kako prav je Edvard Kardelj imel takrat, ko je izrekel te besede, še sam ni vedel. Delavci v Jugoslaviji so se začeli čedalje bolj upirati samoupravnem socializmu, čedalje več je bilo zahtev po neodvisnih sindikatih, pozivov po stavkah in po novi »industrijski revoluciji«, ki bi bila nujno potrebna, saj je bila večina Jugoslovanskih podjetij kadrovsko in tehnološko podhranjenih. Finančno so bila podjetja v celoti podrejena državi, vodili pa so jih direktorji brez ustreznih kompetenc in znanja. Vodstva tovarn so bila nastavljana politično, kadri so se izbirali izključno po pripadnosti komunističnemu sistemu. Vedno bolj so se pojavljale govorice, o tem, da je »Jugoslovanska industrijska revolucija« brezsramna laž komunističnega sistema, in da je industrija Jugoslovanske države na isti oziroma nižji točki, kot je bila pred drugo svetovno vojno let 1939. Le redki pogumni posamezniki so se drznili govoriti o stvareh, ki so se dogajale neposredno po drugi svetovni vojni, v letih 1945-1952, ko je komunistična partija utrjevala svojo oblast in v teh sedmih letih uvedla najstrožji boljševiški sistem na svetu.

Čiščenje političnih nasprotnikov, ustanavljanje koncentracijskih taborišč, uničevanje literature, kraja družbenega premoženja in zaplemba tovarn, popolna podreditev šolstva in vseh javnih služb, uničevanje dokazov o povojnih pobojih in prikrivanje zločinov komunističnega sistema, ter ustvarjanje novega človeka-Jugoslovana, na podlagi zgodovinskih neresnic in lažnega »bratstva in enotnosti«.

Tako je bilo prepovedano govoriti o predvojni Jugoslaviji, o medvojnem dogajanju (razen slavospevov komunistični revoluciji in partizanski vojski). Vsako izražanje po nacionalne pripadnosti v javnem življenju je bilo označeno za nacionalizem in posledično za fašizem. O nacizmu je komunistični sistem le nerad govoril, saj so bile povezave med Nacističnim sistemom, ki je vladal v Nemčiji in komunističnim, ki je bil na oblasti v Jugoslaviji tako očitne, da je bilo to jasno vidno vsakemu državljanu Jugoslavije.

Glavni namen vseh teh represivnih ukrepov je bil, da se med ljudi vnese prepričanje, da se je zgodovina začela leta 1945 s prihodom komunistov na oblast. Življenje pred letom  1945 pa se je prikazovalo kot nekaj nazadnjaškega in ne človeka vredno življenje. Dejstva govorijo povsem drugo zgodbo. Če pogledamo samo tako imenovano »industrijsko revolucijo« komunistične partije, nam hitro postane jasno, da (skoraj) niso zgradili ali ustanovili  nobene tovarne ali podjetja. Še več, večina paradnih konjev Slovenskega gospodarstva v času prejšnje države, je izviralo iz časov Avstro ogrske monarhije. Poglejmo samo nekaj primerov:

Paradni konji Jugoslovanskega gospodarstva v Sloveniji, Železarne Ravne, Jesenice in Štore niso nastale v komunizmu, Tam so samo obstale na ravni iz leta 1939, ko se je dejansko industrializacija Jugoslavije končala. Železarna Jesenice je nastala 1869 kot Kranjska industrijska družba. Železarna RAVNE je začela delovati leta 1807, ko so se združile delavnice grofa Thurna in ŽELEZARNA PREVALJE, ŽELEZARNA ŠTORE pa je začela obratovati 1845 leta. TAM-tovarno avtomobilov Maribor so zgradili Nemci v letih 1941-1942 kot proizvodnjo letalskih delov. DELAMARIS je nastala leta 1879, GORENJE je nastalo leta 1919 iz delavnic Špehove domačije. Leta 1950 preimenovano v Okrajno kovinsko podjetje GORENJE. KRKA ali deželna lekarna NOVO MESTO je nastala leta 1570, leta 1954 se podržavi in preimenuje v MESTNO LEKARNO NOVO MESTO. PEKO je ustanovljen leta 1910 . Lastnik Peter Kozina. ALPINA je nastala iz zadrug čevljarskih delavnic, ki so se povezale leta 1932. Ime ALPINA obstaja od leta 1951, po nacionalizaciji. SAVSKE ELEKTRARNE so bile ustanovljene leta 1914, večina Hidroelektrarn je bila zgrajena pred obdobjem komunizma na Slovenskem. HE FALA leta 1913.

PIVOVARNA LAŠKO nastane 1825 leta, PIVOVARNA UNION 1864 leta, RADENSKA 1869 leta, POMURKA-mesna industrija 1922 leta kot Tovarna mesnih izdelkov, ŠUMI 1876 leta, KOLINSKA 1908 leta kot Kolinska tovarna kavnih primesi, MLINOTEST 1804 leta pod imenom FLUCOV mlin. SALONIT ANHOVO 1920 leta, PAPIRNICA VEVČE 1842 leta, TOVARNA CELULOZE 1931 leta, PALOMA 1885 leta , tovarna papirja KOLIČEVO 1920 leta , PAPIRNICA RADEČE 1725 leta, LEPENKA TRŽIČ 1888 leta, INDUS 1933, LTH tovarna hladilnikov 1933 leta, KOPITARNA SEVNICA 1886 leta, TOVARNA USNJA ŠOŠOTANJ 1788 leta, KIK Kamnik 1852 leta, TOBAČNA LJUBLJANA 1871 leta, TOVARNA DUŠIKA RUŠE 1918 leta, LITOSTROJ 1919 leta, EMO CELJE 1894 leta,  LUKA KOPER 1882 leta, JELOVICA 1905 leta, CINKARNA CELJE 1873 leta, ILIRIJA 1908 leta, SAVA KRANJ 1920 leta. BELINKA, TKI HRASTNIK PINUS ARBA so nastale v Avstro ogrski monarhiji, po prvi svetovni vojni pa še HELIOS, AERO,TANIN…

Tudi paradni »konj« gradnje avtocest in socialističnih blokovskih naselij v Sloveniji, podjetje SCT je bil ustanovljeno leta 1873 kot Stavbena družba Ljubljana, METALNA MARIBOR 1920 leta , CEMENTARNA TRBOVLJE 1876 leta, STEKLARNA ROGAŠKA 1921 leta, STEKLARNA HRASTNIK 1860 leta.(1) (2)

Tekstilna podjetja POLZELA 1926 leta, INTEX 1926 leta, KONUS 1894...Predvsem v letih 1920 do 1939 v Sloveniji tekstilna podjetja doživijo nesluten razvoj in razcvet. Kmalu po letu 1945 in prevzemu oblasti s strani komunistične partije, se jih večina prestrukturira in združi. Večina neslavno propade v socialističnem samoupravljanju.

Iz vsega zgoraj naštetega je razvidno, da komunizem ni gradil tovarn in da ni prinesel napredka. Ravno nasprotno, v 45 letih vladavine mu je uspelo večino teh tovarn izropati, uničiti in popeljati v propad.

Tako kot z večino nakradenih stvari, tudi z tovarnami niso znali upravljati, za kar pa je bil glavni razlog neznanje.

Večina šolanih ljudi, gospodarstvenikov in podjetnikov ni podpirala OF niti partizanske vojske. Zato jih je komunistična oblast med vojno in neposredno po njej dala ubiti. Velika večina teh ljudi še vedno leži v neoznačenih grobovih širom nekdanje Jugoslavije. Le manjšemu delu se je uspelo prebiti v tujino. Predvsem v Argentino, kjer je danes tudi veliko teh ljudi uspešnih podjetnikov. Tako se je »industrijska revolucija« izvajala povsem po istem kopitu kot »ljudska revolucija«, ki je bila samo boj za oblast komunistične partije. Na direktorska mesta pokradenih, nacionaliziranih podjetij so bili nastavljeni ljudje brez vsakega znanja in kompetenc. Partijski kadri s tremi leti osnovne šole, lojalni ljudje sistema. Tako gospodarstvo ni moglo preživeti.

To je resnica o  Jugoslovanski industrializaciji. Sicer so v zgornjem sestavku zajeta samo Slovenska podjetja. Je bilo pa po celotnem ozemlju Jugoslavije isto. Dejstvo je, da je gospodarski razcvet Slovenija doživela v Avstro-ogrski monarhiji in predvojni Kraljevini Jugoslaviji. V socialistični, samoupravni Jugoslaviji pa je doživela njegov zlom in zaton.

Res je, da je večina teh podjetij dočakala osamosvojitev Slovenije, in da so nekatera propadla po odcepitvi od Jugoslavije, kar zagovorniki prejšnjega sistema tako vneto in navdušeno ponavljajo.

Vendar je treba vedeti, da se v Sloveniji ni nikoli izpeljala LUSTRACIJA, da so bili direktorji teh podjetij tako v Jugoslaviji kot samostojni Sloveniji isti ljudje, da se v podjetja ni vlagalo, da so bila to tehnološko zaostala, nerazvita podjetja.

V nekaterih podjetjih so imeli stroje še iz 19 stoletja! Zaradi izgube trgov v bivši Jugoslaviji, kjer so divjale krvave »bratske« vojne med narodi, zaradi prej omenjene tehnološke in kadrovske zaostalosti, zaradi korupcije in visoke zadolženosti teh podjetij, je bil njihov propad neizogiben in pričakovan. (1)

Sicer pa se je Jugoslovanska komunistična oblast zelo rada hvalila z Jugoslovansko avtomobilsko industrijo in jo predstavljala kot vrhunsko. Res je, da je bila avtomobilska industrija razširjena in da se je kar nekaj vozil proizvajalo v Jugoslaviji, vendar tukaj ni šlo za vozila namenjena za izvoz v razvite države, temveč bolj za izvoz na trge nerazvitih, socialističnih in zaostalih držav. Tako so se v Kragujevcu(Srbija) proizvajala vozila Zastava. Vsa so bila izdelana po Fiatovih licencah. Leta 1960 so začeli proizvajati Zastavo 600, ljudsko ime FIČO. Izdelan po Italijanski licenci Fiat 600. Leta 1971-Zastava 101 izdelan po Fiatovi licenci Fiat 128, YUGO- leta 1980 so ga začeli izdelovati po licenci Fiata 127, Zastava 128 ista licenca kot zastava 101-fiat 128, Yugo Florida 1988 po licenci Fiat Tipo. Torej v nobenem primeru ne gre za delo Jugoslovanskih inženirjev in strokovnjakov. Še več, »YUGO«  je bil propadli načrt Italijanskega Fiata za naslednika fiata 127. Podarili so ga Zastavi, kjer pa so ga uspeli še bolj uničiti kot po načrtih, saj ni bilo pravega znanja niti denarja za razvoj, zato je bil ta avto prava katastrofa na štirih kolesih.

V Sloveniji je krožila šala , da je najpomembnejša stvar ta, da ima ogrevano zadnje steklo, da te ne zebe v roke, ko ga potiskaš po cesti.

Tudi Slovenija je nosila pomemben delež Jugoslovanske avtomobilske industrije, najprej sta leta 1964 TOMOS in CITROEN ustanovila podjetje CIMOS, kjer so ob Spačku, Amiju, Diani, Visi, GS-u izdelovali tudi popularni AX. V Novem Mestu so celo sestavljali znanega Minija 1000.

Renaulte so sprva sestavljali v Litostroju, kasneje pa so proizvodnjo preselili v Novo Mesto, kjer so kasneje izdelovali tudi popularne Renault 5. Tovarna IMV je tudi edina tovarna avtomobilske industrije v Jugoslaviji, ki je svoje izdelke prodajala na zahodni trg, zahtevnejšim kupcem.

V Sarajevu so leta 1965 začeli proizvajati model Prinz 1300 po licenci NSU. Leta 1972 so po licenci VW izdelovali slavnega Hrošča do leta 1976, nato pa so sestavljali Golfa. Skupaj so izdelali cca 30.000 hroščev in 150.000 vozil Golf. V KIKINDI(Srbija) je Livarna Kikinda konec šestdesetih let pričela sodelovati z Oplom, ki je od vojvodinske tovarne kupoval različne odlitke, leta 1977 pa je sodelovanje preraslo tudi v skupno podjetje IDA (Industrija delova automobila). Želja je bila, da bi sestavljali vozila Kadett,  Ascona, Senator in Omega. Izdelali so skupno 38.700 Oplov. Še dandanes so glasne govorice, da so pravzaprav vozila sestavljali v Nemčiji in jih že sestavljene prepeljali v Srbijo, kjer so samo zamenjali oznake in jih poslali na trg. Tovorna vozila so izdelovali tudi v Mariboru (TAM) in Priboju (FAP), traktorje pa v Novem Beogradu (IMT), Rakovici (IMR), Bjelovarju (Tomo Vinković) in na Reki (Torpedo). Jugoslovanska avtomobilska industrija ni imela svojih idej, niti dovolj inženirjev, da bi lahko izdelala  lastno Jugoslovansko vozilo, pa vendar je ta industrija predstavljala velik del gospodarstva Jugoslavije. Večina vozil se je izvažala v Iran, Turčijo, Irak, Egipt in ostale države članice gibanja neuvrščenih držav. Jugoslovanski državljani so se vozili večinoma v vozilih Zastave, saj so bila cenovno najugodnejša in čakalna doba je bila najkrajša- 6 mesecev. Iz vsega zgoraj zapisanega sledi preprosto dejstvo, da Jugoslavija ni imela niti ene znamke, ki bi imela kak večji pomen v tujini. Tehnološka raven izdelkov in njihova kvaliteta je bila ničelna, izdelava pa podpovprečna. (2)

V agrikulturi je bila prva poteza redistribucija zemlje z zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji iz leta 1945. Imetje Nemcev, Italijanov, "kolaborantov", bank, zasebnih podjetij in cerkve je bilo nacionalizirano. Zgornja meja za zasebno lastništvo zemlje je bila postavljena pri 45 hektarjih.

Za posest cerkve je bil določen zemljiški maksimum 10 hektarjev. Ker pa je že agrikulturna reforma v 20-ih letih 20. stoletja vzpostavila razmeroma egalitarno strukturo v jugoslovanski agrikulturi, se je omenjeni ukrep nanašal samo na enajst odstotkov zemlje v zasebni lasti. Ta zemlja je bila razdeljena približno 70 tisoč družinam, večinoma družinam partizanov.  Leta 1945 je bil razglašen tudi splošni odpust dolgov kmetov. Prvi ukrepi agrarne reforme so se nanašali na razlastitev zemljišč, ki so presegala 45 hektarjev skupne površine, drugi pa na razdeljevanje zemlje tistim, ki naj bi jo sami obdelovali. V ta namen je bil ustanovljen zemljiški sklad agrarne reforme, v katerega so povojne oblasti evidentirale razlaščeno zemljo, ki je postala državna lastnina. Razlastitve so potekale tudi po merilu ali je lastnik obdeloval zemljo sam s svojo družino ali pa z najeto delovno silo.

Temeljni cilj agrarne reforme oziroma njenega prvega zakonskega akta Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji je bil bolj odprava tako imenovanega "izkoriščevalskega značaja" zasebne lastnine kot pa odprava zasebne lastnine nasploh. Ustava iz januarja 1946 formalno zagotavlja zasebno lastnino v gospodarstvu, glede zemljiške lastnine pa je določeno, da lahko zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo, in da velika zemljiška posest ne more biti v zasebnih rokah.

Januarja leta 1949 se komunisti odločijo za kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzgledu. To je prineslo prisilno včlanjevanje kmetov v kmetijske zadruge, prisilno izročanje zemlje, živine, orodja in poslopij v družbeno last.

Kot svojo last so lahko obdržali največ 1 hektar zemljišč (ohišnica) in največ eno žival. Kolektivizacija je v procesu socialistične preobrazbe podeželja praktično pomenila odpravo kmeta kot družbenega sloja. Kmet je v komunizmu predmet posmeha, ničvreden človek, in ravno v Jugoslaviji se je tudi uveljavila »žaljivka«, »ti si kmet«. Pa čeravno ta ne pomeni nič slabega. Šele v zadnjih desetih letih se status kmetov v Sloveniji počasi pobira zaradi tega grobega posega komunistične oblasti v temeljne človekove pravice. (3)

Leta 1953 Zvezna skupščina FLRJ uzakoni tako imenovano »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljala do popolne nacionalizacije vseh kmetijskih zemljišč v Jugoslaviji.

Z omenjeno agrarno reformo so samo v Sloveniji zaplenili več kot 260.000 hektarjev zemljišč, ki so bili odvzeta nekaj več kot 11.000 pravnim lastnikom. Določen je bil zemljiški minimum 10 hektarjev orne zemlje.

Agrarna reforma je bila še en zločinski odlok komunističnih oblastnikov, ki so na ta način dokazovali, da človeško življenje v komunizmu ni vredno ničesar.  Kot antipod  zasebni lastnini so ustanovili zloglasne kmetijske zadruge, ki so postale osnova socialistične graditve vasi in življenja na vasi. Na urbanističnem področju pa so simbol kolektivizacije  predstavljali zadružni domovi. (V Sloveniji jih je bilo okoli 700).

Veliko število predvojnih veleposestnikov je bilo bodisi ubitih v povojnih procesih, bodisi izgnanih ali popolnoma obubožanih, saj jim je oblast že leta 1945, neposredno po vojni, odpeljala živino in pobrala več letne pridelke zaradi lakote, ki je v Jugoslaviji trajala skozi celotno leto 1945. Agrarna reforma je še danes, v letu 2020, predmet mnogih sporov v denacionalizacijskih postopkih, ki se vlečejo vse od leta 1992. (3)(4)

Kot je razvidno iz zgornjega zapisa, Jugoslavija in komunistični oblastniki, ki so ji vladali, niso gradili tovarn in podjetij, temveč so ta ista podjetja na grob način odvzeli od pravih lastnikov in jih v 45 letih svojega vladanja popolnoma uničili, jih naredili za nekonkurenčne in nezmožne preživeti gospodarsko krizo, ki je v Jugoslaviji trajalo od leta 1945 pa do klavrnega propada leta 1991. Enako velja za kmetijstvo, ki je zaradi vseh mogočih reform doživljalo ponižanje za ponižanjem, vse dokler ni bilo popolnoma izropano in na kolenih.

 

Viri :

(1) http://www.demokracija.si/fokus/kako-miha-kordis-se-naprej-prodaja-mit-da-je-slovenijo-in-jugoslavijo-industrializiral-socializem-poglejte-dejstva.html

(2) http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=4&id=262

(3) https://www.casnik.si/druga-agrarna-reforma-v-jugoslaviji/

(4) https://radiostudent.si/politika/ponudba-in-prevpraševanje/povojna-leta-v-jugoslaviji

 

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Apr 2021 at 20:56

2198 ogledov

Kolumna Johance: Ustavite, jaz želim izstopiti
Ustavite, jaz želim izstopiti je moja misel, ko opazujem dogajanje po domovini, pa tudi po svetu. Ni mi všeč. Vse, kar je v mojem svetu narobe, postaja prav. Groza me je v kakšen svet bom poslala otroke, ki jih vzgajam. Bo temelj, ki ga bodo dobili doma, dovolj močan, da na njem zgradijo svoje življenje, bo dovolj močan, da bodo stali pokončno in ponosno? Bo temelj, ki mu je družina prioriteta, dovolj močan, da zdrži zunanji vpliv, ki temu za življenje najbolj pomembnemu členu jemlje vso vrednost in pomen? Bo. Verjamem, da bo. Zakaj? Ker vem, da moja družina ni edina, ki se bori proti blaznosti sodobnega sveta. Gledam otroke, opazujem druge družine, in si mislim… zlo še nikoli ni premagalo dobrega, ne more zmagati, ker zlo ni produktivno, zlo uničuje, zlo ne rojeva, zlo ubija… zato zlo nikoli ne zmaga, tudi tokrat ne bo. Želja ljudi po miru in življenju bo premagala želje tistih, ki hrepenijo po nekih novih bojih, želja po miru bo premagala krike smrt janšizmu. Smrt janšizmu, besedna zveza, ki zadane v srce in vedno malo zlomi dušo. Večkrat se vprašam, tudi na glas, ali ljudje, ki opletajo s temi težkimi besedami vedo kaj to pomeni? Najbolj boli spoznanje, da vedo, da se zavedajo. Pravijo, da se borijo proti ideologiji. Boji proti ideologijam so vedno prerasli v takšne in drugačne spopade, padala so življenja, tudi nedolžna. V Sloveniji imamo veliko ponosnih komunistov, naslednikov tistih, ki so med drugo svetovno vojno in po njej obračunavali z vsemi, ki jim iz tega ali onega razloga niso bili po volji. Otroci, ženske, dojenčki, nerojeni otroci, nune, župniki… pobiti na najbolj krute načine kar si jih je možno zamisliti, pričevanja in pisanja, ki ne dajo spati, ker slišiš krike, ker čutiš bolečino in grozo, ker se po prebranem zbudiš v grozi in okusom krvi v ustih. Nuno so posiljevali več dni, odrezali so ji dojki, posiljevali so jo tudi s kolom, še živo so kot žival odvrgli v neko globel. Tam je umrla, s kolom v telesu... Ljudi so privezali z glavo navzdol in jim še živim odirali kožo. Dojenčke so zložili na voz in jih pustili na soncu, matere so morale gledati, kako umirajo. Več dni… Danes ponosni komunisti znova kličejo k uporu, k smrti… organi pregona molčijo. Tožilstvo gleda stran. Mediji jim pri tem bojnem klicu, željnem krvi pomagajo, držijo jim mikrofon, nudijo jim kamero in ekran. Zavržno. Zavržno zato, ker vem, da se zavedajo kaj počno. Sejejo sovraštvo in nestrpnost, le tega pa obsojajo. Stran, ki dogajanje osuplo spremlja, se brani, a ne poziva k uporu, ne poziva k novim pobojem, samo sprašuje se, kje hudiča vi vidite na tako imenovani  desni strani sejanje sovraštva in nestrpnosti? Ali je to, da želimo ohraniti Slovenijo slovensko, nestrpno? Ali vas moti to, da želimo svobodno, urejeno in pravno državo? Vam je hudo, ker sta za nas samo dva spola in je tradicionalna družina osnovna celica družbe? Vas moti naša molitev? Sprašujem kar tako, odgovor na vse itak poznam. Vse to vas moti. Zakaj? Kako in kje boste živeli, ko boste uničili vse, kar je normalnega, ko boste pobili vse pridne delovne ljudi, ko boste zapravili ves pokraden denar, ko boste uničili vse nakradeno premoženje? Ker nacionalizacija to je, ker bo revolucija, po kateri kličete, dala natančno ta rezultat. Kako boste vodili državo, če se tudi med sabo ne znate zmeniti, kdo bo na protestu govoril? Ste proti kapitalu, kapitalistom, a hkrati hrepenite po tujem bogastvu. Bogastvo, premoženje, ne prideta sama od sebe, sta rezultat trdega dela in ostrega uma. Lahko nacionalizirate, v parih letih boste vse požrli, če bi znali ustvarjati, bi imeli svoja podjetja. Pravite, da želite demokracijo, svoboščine, multikulturno družbo, častite pa komunizem in hrepenite po bivši državi Jugoslaviji, kjer je vladal ne samo diktator, avtokrat, ampak tudi morilec in kriminalec. Hrepenite po nekem času kjer ni bilo svobode. Nobene. Tudi bogastva ne, morda za peščico, za vse pa ne. Pravite, da smo v diktaturi… lepo vas prosim, počnete kar se vam zljubi… protestirate, demonstrirate, vandalizirate, grozite... Pravite, da ni svobode govora hkrati pa kar preko televizije nekdo rohni: smrt janšistom. Pravite tudi, da protestirate,  ker nimate kaj izgubiti, veste, takšne ljudi je težko zadovoljiti. Vsak od nas ima nekaj, česar ne želi izgubiti, to so tiste male stvari, ki so tako male, da so same po sebi umevne. Dokler ne boste videli in cenili teh, tudi velikih ne boste, ko bodo najmanjše stvari v vašem življenju postale dragocene, bo vse dragoceno. Veste, v vašem delovanju, govorih in prizadevanjih ni logike, zato zdravorazumske ljudi težko prepričate. Politika, ki gradi na temelju sovraštva in nestrpnosti, nima prihodnosti, takšna politika ne gradi, sovraštvo ubija in ruši, zato so politiki, ki ne povezujejo, obsojeni na propad. Kdor ne gradi, seje, dela in se trudi, ne more žeti uspehov. Da bi živeli v miru in blagostanju, se moramo truditi vsi. Nacionalizacija, revolucija, grožnje s smrtjo pa so besede, ki v sodobni svet in razgledano družbo ne sodijo. Rodimo se, živimo in umremo… kako globoke sledi boste pustili za sabo, kako močni so temelji, kako globoka je korenina, ki drži veje drevesa vaše družine? Družine, ki bo ostala za vami in gradila svet, lep svet… prihodnost. V sovraštvu, smrti, nestrpnosti pa ni življenja in prihodnosti. Protestniki zbudite se iz transa sovraštva, dokler ne bo prepozno in boste res zakuhali kakšno vojno. Mediji, nehajte pomagati pri kuhanju bratomorne vojne. Levi politiki, umirite žogico, življenja so neprecenljiva in mir je preveč dragocen za politično preigravanje. Če živimo v demokraciji, se vsi našteti za božjo voljo začnite tako tudi obnašati. Ne igrajte se z mirom in življenji, kot svinja z mehom!

Tue, 27. Apr 2021 at 09:53

624 ogledov

Kako celo šolski sistem pomaga sistematičnemu brisanju Slovenstva
#prosim, če berete le tisti, ki zmorete misliti prihodnost Slovenije, v kateri bo slovenski narod v manjšini. Gre za prehodno fazo. Možno je, da bomo Slovenci tudi uradna manjšina, če ji bo večina še dovolila bivanje v teh krajih, saj so naših sosedje z juga jasno pokazali pred dobrimi 25 leti, da se take reči odločajo z vojno in pregonom ljudi. Sama še pomnim beguncev, ki so prišli v šole, saj sem ravno takrat začenjala s svojim delom v šolstvu. Gre za prehodno fazo. Nekdanji študent, ki občasno komentira kakšno od mojih objav na Facebooku*, mi je povedal, da je bil na pogovoru za službo in sicer v državni upravi ter tam doživel pravi šok. Namreč kadrovnica je na podlagi njegovega priimka predvidevala, da je njen sonarodnjak, saj se piše na ič. In ga je zato ogovorila kar v srbohrvaščini. Tak droben dogodek niti ne bi mogel biti resnični pokazatelj tega, kar se dogaja, če ne bi bilo več takih zgodb. Ena se je dogodila tudi meni, ko sem prodajala avto. Kupil ga je človek, ki ni znal slovensko in ko sva šla avto prepisat, me je prosil, če greva točno k določeni osebi v eni od avtohiš, kjer urejajo tudi prepise… »Jer drugi su nacionalisti« (ker drugi so nacionalisti), me je podučil. In seveda je tam vse uredil v srbohrvaščini… (Po nekaj mesecih me je klicala policija, ker je ta isti človek, ki je kupil avto od mene, prevrtel kilometre in avto prodal neki osebi, ki ga je ovadila.. ) Sama sem bila vzgojena v duhu jugoslovanskega »bratstva in edinstva« in se mi je zato upirala misel o tem, da gre pri takih rečeh za širok vzorec. Veliko bolj sem bila nagnjena k razmišljanju, da so to osamljeni primeri, ki jih ne smemo posploševati. A hkrati sem vedno večkrat naletela na podobne reči, ki so me tudi vedno bolj razburjale ob dejstvu, da imamo v Sloveniji neverjetno prijazno zakonodajo do ljudi, ki prihajajo v Slovenijo iz območij nekdanje Jugoslavije, četudi ti niso del EU. Prav tako so me streznili tudi npr. seznami čakajočih za socialna stanovanja, na katerih praktično ne najdeš slovenskega priimka (se zavedam, seveda, da so tudi nekateri Slovenci lahko na ič, a količina priimkov neslovenskega zvena je res neverjetna, saj gre za nekje okrog 90% takih priimkov po moji subjektivni oceni). Podobno sem bila šokirana ob priimkih podobnega zvena tudi takrat, ko sem na Facebooku videla spisek naših sodnic in sodnikov. Človek se vpraša, če je sploh še v Sloveniji? Zdaj že kar slišim nekatere ljudi, ki so se že odločili in me potisnili med »nacionaliste«, polne »sovraštva« do drugih narodov, na Facebooku me je nekdo ob podobni objavi označil za rasistko.. In kar ni mogel nehati z obtožbami, četudi sem mu dokazovala, da: 1.      Pri narodnostih ne gre za rase in je torej rasizem povsem zgrešen pojem (ob tem, da ga je v javno debato in v pejorativni rabi med prvimi uvedel Trocki, ko je želel obtoževati Ruse, ki so začeli govoriti o problemu omrežij, ki jih na podlagi nacionalne pripadnosti pletejo med sabo vladajoči komunisti). 2.      Pri narodni zavesti in zavesti o izginjanju naroda ne govorimo o tem, da sovražimo druge, temveč o tem, da izginjamo mi, Slovenci. To je preverljivo dejstvo in pri tem moramo vztrajati vsaj tako brez odstopanj, kot so vztrajali naši predniki v območjih držav, v katerih so bili Slovenci brez svoje politične moči. Preprosto je. Naj ponazorim ta odnos z eno anekdoto, ki naj bo v tem primeru le prikaz, ne dokaz. Nekega dne peljem kužka na sprehod in ker očitno nisem dobro zaprla vhodna vrata, sem ob prihodu nazaj na stopnišču moje hiše srečala 3 ženske, očitno Romkinje. »Kaj pa delate tukaj?«, sem jih vprašala. »Šle smo notri, ker je bilo odprto«. Prijazno sem jim pokazala vrata in rekla, da se to ne dela, če te nekdo ne povabi. Podobno bi naredila tudi, če bi na stopnišču srečala 3 Nemce, 3 Angleže ali pa 3 Kitajce… In verjamem, da je tak običaj dokaj normalna stalnica v teh krajih- zelo težko si predstavljam ljudi, ki bi bili veseli takega nepričakovanega prizora v svoji hiši. Toda pomislite; kaj bi lahko naredila, če bi te tri Romkinje rekle, da jih ščiti zakon? Da so one brez dvoma lahko tukaj, imajo vso podporo vseh možnih sporazumov, zakonov in bi s sabo imele od države postavljenega zagovornika, ki bi zatrdil, da moram odslej tudi vsak mesec od svoje plače oddvojiti nekaj sto evrov za njihovo preživetje in jim dati vsaj eno sobo v stanovanju. Treba je pač vzdržati, gre za prehodno fazo. Slovenija se sooča s sistematičnim, načrtnim uničevanjem vsega, kar je povezano s tradicionalno slovensko kulturo, načinom življenja in najbolj bistveno- sooča se z načrtovanimi dejavnostmi, ki povečujejo delež v tujini rojenih ljudi in zmanjšujejo delež Slovencev. Podatki o deležu ljudi v Evropi, ki imajo neevropsko poreklo kažejo na hude težave, ki jih znajo v prihodnosti imeti naši otroci, a se mi tega še ne zavedamo. Nastajajo no-go cone, tradicionalna medsebojna razmerja se rušijo. Ljudje se izseljujejo iz predelov, v katerih se ne počutijo več doma, čeravno so lahko generacije pred njimi živele v istem mestu stoletja. Se zavedamo krhkosti človeških odnosov? Pomislimo na to, kako delujejo med sabo povezani sistemi v državi. Sama delujem v šolskem sistemu in se mi zdi nujno spregovoriti tudi o tem. A seveda se zavedam, kaj bi to lahko povzročilo meni in mojim sorodnikom, v kolikor bi se izpostavila. Že samo to dejstvo, da o nekaterih stvareh sploh ne moremo govoriti na glas, ne da bi bili v strahu pred socialno kontrolo ali celo pred kazensko odgovornostjo kaže na dejstvo, da je situacija zelo čudna, če ne že kar nevzdržna. Šolski sistem je ena večjih sistemsko urejenih dejavnosti v Sloveniji, vezana na druge sisteme v državi- npr. na socialni sistem ter sistem podeljevanja različnih subvencij, na zdravstveni sistem, na sistem zaposlovanja ipd. Pred časom smo lahko brali v Dnevniku (https://www.dnevnik.si/1042910000), kako je na srednjih šolah potekal vpis več deset tisoč fiktivnih dijakov, pri čemer so vsak vpis zaračunali in hkrati s tem omogočili tem navideznim »dijakom« kup različnih možnosti, od katerih je bilo delo preko študentskih napotnic le en delček privilegijev. Takih fiktivnih vpisov, ki jih izkoriščajo v veliki meri državljani republik iz bivše YU, je ogromno. Po navadi vpišejo dijake starši sami, to so večinoma očetje, ki delajo v Sloveniji. Poznam primer državljana iz Makedonije, ki je po mojih podatkih vpisal svoja dva otroka kar šest let zapovrstjo. Otroka seveda sploh nista bila nikoli tukaj. In takih primerov je zelo verjetno precej, verjetno res mnogo. Obstajajo nekatere ocene (ta namig sem dobil od nekoga, ki deluje na sindikatu vzgoje in izobraževanja, a se o tem prav tako ne sme javno opredeljevati), ki nakazujejo na to, da bi bila lahko tretjina vpisanih v terciarno izobraževanje zgolj zaradi statusa in koristi, ki jih tak vpis prinaša. Dejstvo je namreč, da je za mnoge mlade socialna varnost vezana na veljaven šolski status, ki ga lahko s pridom izkoriščajo do 26. leta starosti –s polnimi ali delnimi bonitetami, v katere je vključeno tudi delo prek študentskega servisa celo po prekoračitvi te starostne meje. Ugodnosti, ki jih prinaša veljaven dijaški oziroma študentski status – vse to ti avtomatsko pripada z vpisom v izobraževanje odraslih: - obvezno zdravstveno in dopolnilno zavarovanje do 26. leta, - davčne olajšave, - delo preko študentske napotnice, - subvencioniran prevoz javnega prometa, - subvencionirana prehrana (študentski boni), - subvencionirani stroški bivanja,  - štipendije, otroški dokladi itd Tujci vsekakor izkoriščajo vplačila preko študentskega servisa za svoje delo, davčne olajšave, štipendije, otroške doklade, zdravstvene preglede……in na koncu združitev družine…otroci se fiktivno šolajo pri nas, on dela pri nas…..se pravi, da je čas, da gredo vsi v EU…. Če zaključimo s premislekom o tem, kaj to pomeni v finančnem smislu, bi lahko zadevo pogledali iz vidika nekega podjetnika, ki ima delavca iz ene od nekdanjih republik Jugoslavije in cel aparat »uvoza« teh ljudi to podpira. Toda ta »logika«, da je ta delavec »cenejši« od Slovenca (ali pa, da Slovenec tega noče delati- tudi takih neslanih argumentov sem bila deležna), se razporedi po celotni horizontali in vertikali državnih subvencij, dodatkov, dokladov, socialnih stanovanj in drugih transferjev, ki na koncu ob tem enem delavcu pripadajo celi družini takoj, ko nek tak oče vpiše svoje otroke v šolo. Tako se za enega takega delavca nabere toliko drugih dodatkov, da je iz vidika države ta »poceni« delovna sila naenkrat dražja od vsega, kar dobimo na trgu delovne sile med Slovenci. A to še ni vse, ko smo že na začetku omenili prehodno obdobje do izumrtja naše kulture. Z vsako tako družino se v Sloveniji zmanjša potencial na več različnih nivojih, ki tudi ob najbolj izobraženih in najbolj kulturnih priseljencih (kar je samo po sebi že kar redkost, nalijmo si čistega vina) preprosto usiha, saj se število Slovencev v odnosu do tujcev nezadržno manjša in sili v razmerje, ko ni več poti nazaj. V tem smislu je tale moj prispevek, četudi anonimen in seveda tudi precej amatersko napisan, se opravičujem, obupen poskus razlage situacije skozi vidike, ki jih ljudje po navadi niti ne pomislijo. Hkrati pa tudi prispevek k temu, da se morda nekje nekdo zbudi in od države, naših politikov in naših intelektualcev zahteva, da se oblikuje neka jasna politika priseljevanja. Seveda v EU ne pričakuje nihče, da se bo vse kar ustavilo (no, celo ob Covidu se je obisk južnih republik nadaljeval kot da se ni zgodilo nič). A suverena država, katere etnično večino, ki kljub vsemu še vedno daje ime sami državi, torej Slovenci Sloveniji, predstavljamo res minoren narod, za katerega bi lahko brez vsake večje študije mirno rekli, da je na robu preživetja. Ja, vsi že razumemo, gre za prehodno fazo. Toda, jo bomo prebrodili in preživeli? Na Madžarskem so (verjetno med redkimi v EU) uspeli povišati rodnost. Prav tako sem pred kratkim gledala en prispevek iz Hrvaške (na hrvaški tv), kjer so s podobnimi ukrepi začeli dvigovati rodnost. Gre za pametno politiko urejanja stanovanjskega problema mladih, pri čemer se avtohtonim, ogroženim prebivalcem Slovenije lahko ponudijo stanovanja v najem, najemnina pa se potem vključi v vsoto odkupa stanovanja, saj ti mladi sčasoma pridobijo boljše službe, postanejo bolje stoječi tudi v finančnem smislu. Na Madžarskem imajo to rešeno tako, da mladim zaposlenim dajo kredite, ki pa jih potem postopoma odpisujejo po deležih glede na to, koliko otrok dobijo v naslednjih letih. V tej prehodni fazi bi morali torej vsaj poskusiti narediti poteze, s katerimi bi povečali rodnost in vzpodbuditi Slovence, da ostanejo v Sloveniji in si zagotovijo normalno življenje v lastni domovini. Ob hkratnem dobrem premisleku o priseljevalni politiki, seveda.   

Thu, 22. Apr 2021 at 15:22

186 ogledov

Imunski sistem predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela
V sobotni prilogi Dela v dolgem intervjuju predsednik računskega sodišča (RčS) Tomaž  Vesel pravi, citiram:  »Imunski sistem države se ruši... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem tovarne zlobe. Dopuščeni so pritiski tretjerazrednih uradnikov. Naše edino orožje je  argumentacija vsakega podpisanega stavka. Enako velja za Ustavno sodišče….. Če je kaj narobe moramo odreagirati …«. To so zelo hude in močne besede, ampak stvarnost je še hujša. Računsko sodišče je namreč samo sestavni del tega in tako deformiranega imunskega sistema, tega in takšnega kot ga kritizira. Kajti imunost ne deluje, očitno se bolj ukvarja predvsem s političnim obračunavanjem – revizije zelo pomembnih projektov pa čakajo in čakajo.  Že 2 leti in 3 mesece čakamo na revizijo vladnega projekta 2 tir, vmes pa so se pred tem - od leta 2014 do marca 20020 zamenjale 3 vlade. Zato ne pravijo državljani zaman, da je RčS enooki in brezzobi tiger in žal se očitno njegov predsednik zelo trudi, da tako ostane. Kot je znano revizija investicijskega programa projekta 2tir iz leta 2019 še vedno na čakanju. Zato pozivam predsednika RčS, da nemudoma zaključi in objavi  revizijsko poročilo o trenutno ključnem projektu v Sloveniji, to je vladnem 2tiru. Milijarde bodo šle v nepovrat, povzročena bo nepopravljiva okoljska in težko popravljiva finančna škoda. Podzemna ekološka bomba pa grozi z uničenjem podzemnih in nadzemnih vod. To so prave tovarne zla, ne tiste, ki jih predsednik Vesel tako samozavestno omenja v intervjuju v Sobotni prilogi Dela. Računsko sodišče je edina institucija v državi, ki ima tolikšno pristojnost in moč, da lahko ustavi takšne in tovrstne pohabljene politične projekte. Da gre za političen projekt ni dvoma. Da je katastrofalen se kljub molku predsednika Vesela in veselim pravljicam ministra Vrtovca vedno bolj vidi. Institucija, ki se deklarira kot sistem zavor in ravnovesij, je v resnici generator zavor in povzročitelji neravnovesij. Z neuporabo moči vodilni v njej zlorabljajo moč, ki jim jo po zakonu daje institucija. Pri tem ne gre za vlado, kajti vlade se menjajo, režim pa ostaja isti. Zato zveni kot norčevanje in slaba šala ko Tomaž Vesel pove: »če gre kaj narobe, moramo reagirati še preden gre kaj zares narobe. Če v imunski sistem nastaviš kimavce, brez rezultatov in referenc, ta razpade. Na konci izgublja cela skupnost«. Ali res in kdo !?  Izkušnja kaže, da izgubljamo prav zaradi njegovega ne ukrepanja. Zato od predsednika RčS pričakujem, da opusti »najvažnejšo postransko stvar na svetu« in se posveti temu za kar ga plačujemo davkoplačevalci in državljani. Kdo v SLO blokira spremembe ? Žal so prav vodilni ljudje v institucijah blokatorji sprememb, namesto generatorji razvoja in iniciatorji prememb. Zato od RčS pričakujem ukrepanje, ne zgolj piarovsko kazanje mišic za dimno zaveso neukrepanja. Čas Corone je lahko čas streznitve. Gospod Vesel, zelo veseli bomo, ko boste pričeli delati za  javno dobro in v javno korist in boste prenehali politizirati in boste po 2 letih in več, končno opravili dolžnost - revizijo projekta 2TIR, in to ne samo s stališča učinkovitosti, pač pa predvsem s stališča smotrnosti.  Tedaj bomo vsi na isti strani. Psi vojne in tovarne zla bodo postali vaši zavezniki, državljani pa vaši hvaležni davkoplačevalci. »Neodvisne« medije, RTVSLO in STA pa pozivam, da končno pričnete poročati o tem, o čemer zdaj nočete niti slišati. Imunski sistem države bo močno okrepljen, ko bo Računsko sodišče in z njim njegov predsednik, začelo opravljati svoje glavne profesionalne in ne postranske ljubiteljske naloge, kljub temu da gre za najpomembnejšo postransko stvar na svetu – nogomet in 5 krat manjšo plačo od vašega pregrešnega postranskega zaslužka.  Gospod Vesel, poskrbite torej, da vladni drugi tir ne postane »sladko jabolko pregrešnega navdiha« za financiranje volilnih kampanj za naslednjih 45 let.    Zato je 2tir tako pomemben - za našo sedanjost in za našo prihodnost. Kajti ne gre samo za izgubo 2 milijard, gre za zaton demokracije !

Thu, 15. Apr 2021 at 21:21

289 ogledov

2. TIR - slovenski Titanic
Na Arreviji objavljamo tekst Vilija Kovačiča, ki je spremno pojasnilo k ovadbi ministra Jerneja Vrtovca v povezavi s projektom 2. tir. Gre namreč za enega od največjih projektov, primerljivega s TEŠ 6 ali deli avtocestnega križa po svoji megalomanski finančni konstrukciji. Tisto, kar najbolj bode v oči, je kar 20% nenamenska finančna poraba in izrazito problematičen ekološki vidik tega projekta.  Iz tega razloga se nam na Arreviji zdi pomembno, da se tekst objavi, čeravno je objavljen tudi po nekaterih drugih medijih, seveda pa (pričakovano), tega ne objavijo niti enem večjem mediju, ki se ves čas razglašajo za "neodvisne".  Arrevija DRUGI TIR – Slovenski TITANIC - KO SE LADJA POTAPLJA JE ČAS, DA ORKESTER  PRENEHA IGRATI ! (Pojasnilo h kazenski ovadbi in obtožnici ministra Jerneja Vrtovca) Razlogi za pregon na videz "nič krivega" in všečnega ministra Vrtovca so številni. Bistvo 11 strani dolge obtožnice pa povzemamo tukaj:   1.     V SLO je velika večina državnih infrastrukturnih investicij megalomansko predimenzioniranih in napihnjenih, posebej še odkar dobivamo tudi EU sredstva, kajti projekt, ki kandidira za EU denar mora biti dovolj velik in megalomansko pre napihnjen, da pride v konkurenčni izbor. In odkar je SLO članica  EU, se je zato po dolgem in počez silno razcvetela korupcija. Pod EU sredstva štejem tudi posojila EIB banke in EBRD banke. 2.     Razcvetela pa se je tudi fantazija neumnosti in samopašnosti projektantov in arhitektov, katere  višek je zdaj pomična streha v cerkvi na kartuziji v Žičah.  Vendar, pri Kartuziji gre za 2 milijona, pri vladnem 2 tiru gre za 2 milijardi. Na 3 razvojni osi gre za stotine milijonov. In vedno se  najdejo  super drage variante, katerih škoda – cena, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, niso le pregrešno preplačane korupcijske milijarde, pač pa tudi nepovratno degradirano okolje – Glinščica in Tinjansko hribovje, pri 3 Razvojni osi pa celo rušenje mnogih domačij in človeških bivališč ter degradacija obdelovalnih kmetijskih zemljišč.  Ob tem pa spomin ne more mimo megalomanskih propadlih državnih investicij v bivši Jugoslaviji, ki so povzročile enako uničevanje okolja in so nas stale desetletja  zaostanka ekonomskega razvoja. 3.     Leta 2014 kmalu po Cerarjevi sanjski zmagi na volitvah, je nova resnica obsijala Slovenijo in priča  smo bili novemu butalskemu izumu, to je "Korupcija na zakonit in etični pogon". Miro Cerar & Rajko Pirnat, sta inovirala in patentirala prevaro desetletja, njena zapeljiva skušnjava pa je v formuli: ko korupcijo skriješ - imputiraš v ZAKON, korupcija izgine, saj  postane zakonita in nevidna, skratka korupcije ni več.  Infrastrukturni projekti pa postanejo sladko jabolko pregrešnega navdiha za vsako novo garnituro na oblasti, in celo način funkcioniranja politike za več generacij.   Pri 2 tiru je ta sladkost še posebej izrazita in se vleče že skozi 3 vlado. Predmet tega navdiha je 45 letna koncesija, ki jo podeljuje (ZUIGDT- zakon o upravljanju in izgradnji 2 tira) podjetju 2TDK, ki je v lasti države.  Solastništvo tujega vlagatelja pa je zgolj kamuflaža za prevaro in mednarodno pokritje projekta, katerega žrtev bo slovensko gospodarstvo, slovenski davkoplačevalci in nepovratno degradirano okolje. Bistvo vse sladkosti pa je v tem, da je v 8 členu tega zakona omogočena nenamenska poraba v višini 20 % , obseg in višino prihodka pa s taksami in predpisi določa država, to je  vsakokratna oblast.  Na ta  način je preko zakona  omogočeno financiranje volilnih kampanj do leta 2065. Zato je vladni 2tir pregrešneo sladko jabolko navdiha, ki se mu nobena oblast noče odpovedati in vsi po vrsti pozabljajo kaj so govorili pred volitvami.  4.     Pred volitvami 2018 so vse politične stranke orkestrirano kritizirale zakon o 2TDK, ko pa so se same povzpele na oblast, o nasprotovanju ni bilo več ne duha, ne sluha.  Nadzorne institucije - Računsko sodišče RS in KPK pa so zvesto gledale stran. RčS, Tomaž Vesel – že dve leti in 3 mesece odlaša z revizijo investicijskega programa tega projekta, čeprav bi  prav RčS projekt s tolikšnimi nezakonitostmi in  kršitvami z lahkoto zaustavilo.  KPK pa še danes modro molči  o tem, da  ji je Cerarjeva vlada 2017 odredila zgolj eno dnevni (to je 24 urni) rok za izdajo mnenja o korupcijskem tveganju tega spornega zakona.Opravilno nesposobno in pristransko Ustavno sodišče RS pa vsebinskih pritožb nikoli ni obravnavalo, oziroma jih serijsko zavrača in meče v koš brez obrazložitev.   5.     Glede na povedano lahko na kratko strnemo  bistvo te zgodbe v kateri se vse varovalke  z ministrom na čelu popustile.  To je zgodba o tem o kako so Butalci dokončno premagali pamet. Pri tem jim žal veselo asistira inkriminirani minister, ki se enako kot vsi  slovenski mediji delajo nevedne in se kot klop oklepajo, tega 20 let starega in povsem zastarelega  projekta. 6.     Ob referendumu 2017 in 2018 so "desne" stranke SDS, NSi in GOD pridno zbirale podpise proti zakonu. Problem je seveda obravnaval tudi DZ. O tem obstoja pisni dokument DZ – sklepi komisije za nadzor javnih financ in proračuna  (KNJF), ki ga prilagamo. Sklepi so bili sprejeti praktično soglasno. Celo več, 20.02.2019 so poslanci DZ na seji KNJF- tako pozicija kot opozicija skupaj sprejeli tudi točko 1 in točko 4 to je, da IP za 2tir revidira Računsko sodišče. Žal pa moramo glede RčS ugotoviti povsem neodgovorno zavlačevanje zadeve s strani RčS. Prav tako pa tudi minister ni naredil nič, da si pridobi revizijsko poročilo, sam pa je kot minister ravnal povsem nasprotno. V nasprotju z 2. točko je vseskozi ignoriral sklep, da preveri alternativne rešitve, kar bi moral minister sicer storiti v 6 mesecih.  Sicer pa je imel dolžnost to storiti ob prevzemu funkcije na začetku svojega mandata. Poleg pričujoče ovadbe in obtožbe je podana  tudi ovadba s strani drugih proti kolektivnemu  storilcu - ne pa ministru, ki pa po naši oceni seveda ne more spremeniti ničesar, kajti kolektivna odgovornost nas vedno pokoplje in na koncu vse skupaj postane zgolj dimna zavesa za neukrepanje. Zato ne pristajamo nanjo, ampak terjamo individualno odgovornost ministra na funkciji, ministra kot nosilca javnih pooblastil in oblastne moči.    Minister, ki noče, ali ga je strah storiti karkoli in ne stori ničesar, čeprav bi moral ukrepati in ustaviti projekt, je vsekakor prvi odgovoren, čeprav on seveda ni edini odgovoren. Namesto tega pa smo priča, da se minister z zavoženim projektom celo hvali. Ob tem ko Italijani v FJK že brusijo nože za zaustavitev projekta. Ključna pot do konca agonije tega Titanic projekta, je izvedba PROJEKTA NA KLJUČ z mednarodnim javnim razpisom in  z limitirano ceno in  po alternativni trasi, ki ne bo ogrožala vodnih virov, kraškega podzemlja in naravnega okolja in prihranili bomo več kot 2 milijardi, ki jih seveda krvavo potrebujemo drugje.   Sedanji čas terja tudi revizijo mišljenja in glasnost tistih, ki si še upajo razmišljati brez predsodkov, in s svojo glavo. Pri tem bi morali biti ministri prvi, ki si to želijo, ne pa da bežijo, molčijo in se skrivajo pred vprašanji na katera nimajo odgovora. Molk organa je prav tako kaznivo dejanje ! * To pojasnilo pošiljam v objavo Slovenski tiskovni agenciji STA, Nacionalni tiskovni agenciji NTA ter vsem medijem - 350 naslovnikom. Ovadbo in obtožnico v celoti  dobite na internetni povezavi. https://drzavljank.si/post/587610/kolektivna-kazenska-ovadba-in-obtoznica Stališče Italije pa je prikazano na:   https://www.primorski.eu/se/dezelna-vlada-fjk-proti-drugemu-tiru-divaca-koper-FI813135 Po pričakovanju, da bo oblast morda srečala pamet, mnogi ljudje čakajo na čudež, da bo oblast vendarle spregledala, saj si žaga vejo, na kateri sedi. Ker se to ni zgodilo in ni realno, da se bo, naj se zgodi, kar se je moralo zgoditi. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. In seveda sodišče! Pozivamo vse medije naj ne bodo pogrebci lastne nesposobnosti, naj bodo končno glasni in nepristranski za pravo stvar.  Vsekakor pa ne smejo ravnati tako kot je pri TEŠ6 nekoč ravnala RTVSLO! Opazka, da je zdaj prepozno, ne šteje. Bolje pozno kot nikoli, čeprav nikoli ni prepozno! Za prave stvari je vsak čas pravi !               Ljubljana 13.04.2021   Vili Kovačič, državljan K.

Sat, 27. Mar 2021 at 20:52

624 ogledov

Kako postaneš fašist (ja, seveda se šalim. Šalim se, šalim! A lahko razumeš, da se šalim??)
(pazite, prosim, v tekstu je nekaj sarkastičnih opombic, da ne boste mislili, da vse mislim smrtno resno. Šalim se. Ja, saj razumete. To je takrat, ko ne misliš to, kar rečeš in računaš na to, da bodo ta miselni obrat sogovorci prepoznali.) Ker je prišlo do tako hudega viharja v kozarcu vode, bi tudi sam rad zavaroval svojo papirno barčico, da ne bi potonila na dno vseh lončkov, ki so jih pristavili različni ljudje in mediji v aferi »Fašistični medij NTA«. Najprej bi rad omenil, da sem bil že takoj pri prvem ogledu videa povsem prepričan, da je šlo za sarkazem. Prepričan sem bil tudi zato, ker se Aleš večkrat pošali glede svojega »statusa« v očeh levičarskih progresivnih borcev za socialno pravičnost. In skoraj vedno se pošali podobno sarkastično. In skoraj vedno se najde kdo, ki tega sarkazma ne razume in mu moramo drugi pojasnjevati, da je to le sarkazem. Torej on se pošali!!, bom še enkrat napisal POŠALI !, da je NTA fašistični medij. In ob tem naj dodatno poudarim, da kar nisem mogel verjet, da je ta del nekdo interpretiral na način, da gre za resno predstavitev. In še bolj sem bil šokiran, ko je to interpretiral Aljuš Pertinač na tak način. Zato sem šel gledat video še nekajkrat. Nekajkrat sem si prevrtel ta del in vsakič sem to dojel kot sarkastično opombo. Kajti zavedati se je treba, da so takoj, ko se je pojavila Nacionalna tiskovna agencija,  iz ne-desne strani na Twitterju, FBju in po nekaterih medijih planili po njej (tudi) z besedami, da gre za »fašistični, rasistični, naci« medij, ki da je last »fašistične« stranke SDS ipd. Ne samo to. Že v nekaj dnevih od rojstva tega medija je prišlo tudi do uspešnega kibernetskega napada na ta medij. (Ja, radovednim se poraja vprašanje KDO bi jih napadal? Zakaj? S tem napadom so onemogočili normalno delo NTA za nekaj dni in v tem času tako rekoč povsem cenzurirali vso vsebino NTA. Seveda smo s tem tudi naročniki, ki smo podprli ta novi medij, bili ob vsebino.) In glede Stefana Molyneuxa je dejstvo, da so ga čisto neopravičeno stigmatizirali, da gre za rasista, belega supremacista in podobno. Priporočam ogled njegovih videov in njegovih intervjujev. Aja, ups, ne morete več normalno gledati teh videov. Ker so jih preprosto ukinili. Cenzura pač… No, nekaj jih je še vseeno. Tukaj en pogovor z enim Judom: link. Prepričan rasist Molyneux se kar pogovarja z Judom, hm. (Za vsak slučaj- tole je bil sarkazem). Prepričajte se sami. Pogovarja se z znanstveniki, citira znanstvena dognanja. Ljudem pove, da on ni strokovnjak za to, in da se je zato bolje zanesti na strokovnjake, znanstvenike. In si ustvarjati mnenje glede različnih kontroverznih vprašanj na podlagi dejstev. In tudi Stefana so iste skupine »bojevnikov za socialno pravičnost« (SJW- social justice wariors) stigmatizirale za fašista. Torej je bila sarkastična napoved Aleša Ernecla povsem upravičena in celo logična.   Ampak kaj ima to opraviti z mano?? Mene je Aleš poklical kak mesec pred vzpostavitvijo platforme NTA. Vprašal me je, če bi kdaj občasno napisal kaj.. npr. kakšno kolumno ali kaj takega. Ja, seveda, sem rekel. In potem sem videl, da me je dal v kolofon med sodelavce. Kot podobni mediji dajejo v kolofon ljudi, ki se sicer ne ukvarjajo z medijem samim, pišejo pa zanje kakšne vsebine, po navadi kolumne. In ker ga poznam vem, da je vse,  kar dela v kontekstu svojih zapisanih misli in pogovorov daleč od tega, da bi bilo to na kakršen koli način povezano s fašizmom. Tudi sam sem pisal o napačni rabi imena »fašizem«. Tukaj npr.: link. In kako pride zdaj do takega viharja, da imamo v Sloveniji »fašističen« medij? Zelo preprosta, udbaškim ali stasijevim podobna naloga. Če ste starejši od 50 in vaši sorodniki niso bili nikoli v KPJ, potem veste, o čem govorim. Ali pa, če ste gledali kdaj film »Življenje drugih« o vzhodnonemškem primeru nekega para, boste ravno tako lahko razumeli, o čem govorim.   1. nekomu rečejo, da ob prvi manjši napakici zažene vik in krik. Oziroma ukrepa. 2. Nekdo je zagnal vik in krik ob sarkastični opombi, da gre za »fašističen medij«. To izjavo so potem vzeli iz konteksta malo daljšega uvoda. Na koncu tega daljšega uvoda predstavitve Stefana Molyneuxa Aleš reče: »I'm joking«, toliko v vednost (prevod: »šalim se«. Torej je Aleš dobesedno povedal, da se šali). 2. Takoj, ko nekdo objavi, da je sam urednik »priznal«, da vodi »fašističen medij«, se najprej odločijo za odpoved sodelovanja na kar najbolj glasen način tisti sayanimi, ki so to »spremljali« od blizu. (Se kdo spomni, kako so spremljali ljudi včasih? Kako je ob Kocbeku do konca življenja bilo nekaj njegovih »prijateljev«, ki so ga »spremljali«, in ki so veselo pisali poročila in ga, ko je bilo treba, tudi ovajali, se o njem lagali in podobno… Zelo preprosta naloga, v resnici… samo čakaš na primeren trenutek). Poglejmo, kdo je bil tukaj najbolj hiter. Pertinač. Aljuš. Nekdanji član SD (prebarvani komunisti) in ta isti človek, ki se je podpisal takoj, ko je bil Bernard Brščič ovaden zaradi domnevnega zanikovanja okrogle zemlje pod pismo, ki so ga podpisali tudi drugi »strokovnjaki«, člani stalne delegacije Slovenije za kolaboracijo pri Združenju za mednarodni spomin na holokavst. (https://holocaustremembrance.com/sites/default/files/ihra_-_slovenia_statement.pdf). Aljuš kot en od teh, ki zatoži Bernarda Brščiča. No, sum glede Bernarda Brščiča je bil v tem lovu na čarovnice ovržen. Takoj za Aljušem je hitro pristavil svoj lonček Boštjan M. Turk. Izobraženec, predavatelj, ki tvorno sodeluje in od blizu spremlja (spremlja?) tudi izjemnega misleca Toma Sunića. Kdor ve, kaj dela Sunić, verjetno tudi zna potegnit paralele in videt analogije… Tudi dr. Boštjan M. Turk domnevno ni razumel tega, da gre za sarkazem in nekako je preslišal tisti del na koncu (I'm joking)… Nakar so se ustrašili najbolj neustrašni desni sodelavci NTA. In hitro, da ne bi prišlo do kakšnih neželenih posledic v času, ko JJ hiti podpirati »sestrski Likud« na volitvah v Izraelu in se pripravlja na predsedovanje Slovenije EU, odpovedo sodelovanje z NTA tudi Vinko Gorenak, Edvard Kadić in Alojz Kovšca. OK, Kovšca je Aleša vsaj poklical, razložil razloge in to posebej razložil v dodatnem besedilu (mislim, da na svojem fb profilu)… Kajti zdaj je že povsem jasno, da je laž resnica postala… ker so povsod že to objavili. In ker so povsod objavili, potem je seveda res. To, kar so povsod objavili. Ko je pač povsod v velikih medijih objavljeno, je res. In ljudje verjamejo in zato, ker je to kar naenkrat res, vsi tisti, ki so s to »lažnico« pošpricani, hitro bežijo, saj jih ljudje imajo za fašiste. A si ti res fašist, te vprašajo? Mene so. In ljudje se distancirajo… tudi v strahu, da ne bi bili prepozni in bi bili potem na črni listi pri Kučanu ali Golubiču ali pri kakšni gospodinji, ker ona še najbolj in še predobro pozna zgodovino, saj se je učila o bitkah iz partizanskih in tudi iz holivudskih filmov. (Sem že povedal, da medtem JJ pošlje podporo Likudu, njihovi sestrski stranki, ki jo vodi Netanjahu, v Izraelu?  Saj veste, to je tisti Izrael, kamor je pred kratkim NPU poslal telefon podpredsednika Vlade Republike Slovenije, ki so mu ga zaplenili. In sicer so telefon poslali na odklepanje. Ker pri nas ga, tako zgleda, ne more odkleniti nihče, čeprav je podpredsednik Počivalšek rekel, da jim ga lahko on sam odklene, ker je lastnik in pozna geslo. In bi z veseljem to naredil zastonj za NPU.) Tako se dogaja politična realnost po Evropi, po zahodu. A ste vedeli, da na tedenski bazi Janeza Janšo obtožujejo fašizma, nacizma, rasizma in drugih podobnih kolov, s katerimi tolčejo tiste Slovence, ki niso pridni in ne ubogajo čisto vseh navodil glede migracij, marakešev in glede tega, kdaj bo treba nek narod dokončno izbrisat in napraviti življenjski prostor za kogarkoli, da le ni pripadnik avtohtonega evropskega naroda? Mali narodi so »ful« pripravni za tak eksperiment. Ker so mali in lahko hitro izginejo in nihče od velikih se ne sekira. Nekaj o eksperimentu je enkrat govoril en Harvardski insajder tukaj: Kliknite sem in se prepričajte, kakšni poskusni zajčki smo v EU . Ampak ok, grem malo nazaj. Res je, JJ verjetno res ni zase nikoli v sarkazmu rekel: ja, seveda, fašist sem. Ampak levičarji kljub temu zagotovo in stoodstotno »vedo«, da je fašist… Lepili so celo nalepke na različne trgovine, salone in inštitucije, kjer izrecno piše, da je članom SDS prepovedan vstop. Seveda, če so pa fašisti. (Tukaj opozarjam, da je bil to sarkastični stavek, ker se utegne kdo takoj strinjat z mano in me proglasit za pokončnega podpornika borčevske organizacije…) In ko sem pisal ta tekst, ki ga berete, sem šel pogledat še to, kaj o NTA piše Wikipedija. Enako kot mediji. Brez vsake distance, direktno. Tam brez vsake trohice dvoma piše, da je Stefan Molyneux beli supermacist (očitno pisci teh vrstic niso gledali, kaj šele razumeli nobenega njegovega videa. Opišejo ga, kot bi šlo za nekega idiota s pobrito betico, ki bi se drl na ulici po tekmi, da so belci nadrasa in je treba vse druge pobit…) Za NTA piše, da jo vodi Aleš Ernecl, za katerega mediji pišejo, da je član SDS. In ko sem prvič bral, je pisalo le to, da je član SDS.  Skratka, vidim kup tendencioznih poenostavitev, mnoge mejijo na laži, se prijavim na Wikipedijo in začnem popravljat te laži na tem članku v Wikipediji, najbolj odprti in superduper najbolj nadsvetovno naddemokratični enciklopediji v vesolju. Čez nekaj ur so moji mali popravki bili izbrisani in vrnjeni na prejšnje stanje, čeprav sem samo nekaj besed opremil z »domnevno« ali »sarkastično« in dodal eno kratko pojasnilo. Res kratko… Eno poved. In spet se lahko vrnemo na tisto prvo vprašanje čisto zgoraj: kdo?? Kdo je ta človek, ki vsakih nekaj ur pogleda, kaj se je spremenilo na opisu NTA na Wikipediji in to potem preveri ter »popravi«? Tako, da popravi nazaj v prejšnje stanje in poleg napiše, da bo treba premislit o tem, da bi omejili dostop… Pri tej "ful" demokratični enciklopediji. Bi malo omejili dostop zame, da ne bi jaz pisal? Pokličem Aleša Ernecla in mu povem za to. In ker je zelo hiter pri pisanju, je to opisal tukaj Link na NTA (morda se boste morali naročiti) Pogledam zgodovino popravkov. Ker je vse zabeleženo v tej Wikipediji. In vidim, da je več ljudi tukaj. Ampak en glavnih pri tem je nekdo, ki mu je ime »Hinko Gnito« (inkognito)… Se pravi nek tip, ki pod psevdonimom piše in šari po tej wikipedični strani, se postavlja za arbitra itd. Kdo takega človeka plačuje za to, da visi na wikipediji in popravlja stvari na način, da NE ustrezajo dejanskemu stanju?? In zdaj še zaključek Bom zelo na hitro, ker itak že pišem daljši tekst, v katerem se bom skušal spovedati (zopet to govorim sarkastično). Namreč o tem, da če se zavzameš za slovenstvo in za rod, si vse, le človek ne. Takoj te obsodijo rasizma, fašizma, nacionalizma, zmerjajo te s »slovencljem«, stigmatizirajo te tisti, ki se še sekundo prej najbolj zgražajo nad tem, da se nekoga stigmatizira itd itd itd.. In zato človek, ki se zavzame za slovenstvo, nujno mora ves čas pisat neke vrste spovedi. Ker drugače se ga znanci, sorodniki, prijatelji in (iz posebnih, evolucijskih vzrokov) predvsem ves ženski rod takoj odpove. Četudi cenijo npr. Prešerna, Cankarja ali koga, ki se je ravno tako zavzemal za slovenstvo. Ampak… seveda se ne morejo družiti s fašistom, rasistom, nacionalistom, ki je vse to predvsem zaradi tega, ker ima bogsigavedi kakšne osebne težave s samospoštovanjem in se zato spravlja na uboge črnce, južnjake, LGBTjevce, se vsaja nad komunisti, ki so edini bili zmožni premagat najbolj hudičevega izmed vseh zlobnih mitoloških bitij. Uganite sami, kdo je to. Ker, če bom zapisal, boste rekli:  »Še premalo smo vas«…  

Fri, 19. Mar 2021 at 18:38

1100 ogledov

Če sem kot ponosni Slovenec za koga fašist, tudi prav!
Zdi se, da je prostor, ki gradi na narodu in določenih nacionalnih programih, v slovenski politiki že zaseden, a vendar se tudi zdi, da je slovenstvo kot pojem pomensko izpraznjeno. Globalizacija je dosegla svoje, v slovenskih pogojih se je pridružila tudi balkanizacija, ki je premaknila identifikacijska sidra Slovencev drugam. Morda sodobni razvoj človeka poteka na način, ki premika ta sidra iz rodovnega na druga področja, ki so za posameznika bolj temeljna od rodovne pripadnosti, torej iz biologije na vrednostno področje. In pri tem postajajo biološke dispozicije v zavesti modernega človeka manj pomembne oziroma jih nadomeščajo druge, bolj abstraktne, tudi moralne, etične. Tako se lahko vprašamo, ali je slovenstvo danes še temeljna identifikacija osebe, katere predniki so Slovenci oziroma ali je slovenstvo še neka posebna vrednota? Vsakdo se lahko pri sebi vpraša, kje na lestvici njegovih vrednot je to, da je Slovenec. Jaz osebno sem rodovniško Slovenka, spomin mojih prednikov (staršev, starih staršev, njihovih staršev itd) ni segal v nobeno drugo »izvorno« domovino, nihče se torej v družinski rodovni skupnosti ni spomnil, da bi davno nekoč nekdo »naš« prišel od nekje drugod. Zato lahko z gotovostjo rečem, da so, ko se je formirala slovenska nacionalna zavest v 19.stoletju, vsi moji predniki živeli na slovenskem nacionalnem ozemlju. Mislim, da je to tudi edini pravi mejnik v opredeljevanju, kdo je in kdo ni Slovenec. Ko smo Slovenci nastali, se »prebudili« kot narod, se identificirali s to skupnostjo zaradi skupnih navad, kulturnih običajev in, kljub narečnim posebnostim, bolj ali manj podobnega jezika ter se poimenovali za Slovence, so predniki nekaterih, ki danes živimo v Sloveniji, bili tukaj. Bili so prisotni v tistem zgodovinskem času in bili so vključeni v to skupnost ljudi. Zato smo nekateri Slovenci in drugi nekaj drugega. Novodobno marksistično omaloževanje slovenstva, češ da gre za »sociološki konstrukt« ne more izničiti rodovnika. Slovenec se rodiš, ne zato, ker si rojen na teritoriju Slovenije, ampak zato, ker si rojen slovenskim staršem, kjerkoli ti živijo.  Danes smo priča tudi nekakšnemu zapoznelemu poskusu narediti iz slovenstva vsevključujočo nacijo, kar je pri številčno majhnem narodu, kot smo Slovenci, svojevrstni politični debilizem. Nacija (angl. Nation) je širši pojem od naroda. Če je narodov temelj prav ROD (slovenščina je čudovito izjemna glede tega poimenovanja, saj izraža že s samo besedo narod prav njegovo bistvo, torej, rod, predniško linijo pripadnosti), je nacija vezana na pojem države, torej državljanstva. Iz zgodovine so znani nastanki velikih nacij, npr. ameriške nacije, francoske, tudi italijanske, ki so nastale znotraj meja držav, ne glede na etnično in narodno pripadnost državljanov. Pogosto se je vzporedno z nastankov nacije odvijala tudi jezikovna unifikacija, ki je potekala s prevzemom jezika večinskega naroda s strani manjših; veliko jezikov manjših narodov je v tem procesu izginilo. Nekaj podobnega je bila ideja Jugoslavije v času od njenega nastanka do druge svetovne vojne, ko se je sistematično delalo na unifikaciji jezika in naroda, vendar je bilo prav zaradi močne narodne zavesti Slovencev ta jugoslovenizacija takrat neuspešna. Poskusi unifikacije z večinskim jezikom je potekal tudi v »novi« Jugoslaviji. No, zdaj se ta proces jugoslovenizacije Slovencev dogaja kar znotraj Slovenije same. Priča smo paradoksu, ko se Slovenija, država, ki naj bi bila uresničitev tisočletnega sna Slovencev po samostojnosti, spreminja v državo, ki sistematično briše slovenstvo in slovensko nacionalno identiteto. V  vseh svojih operativnih politikah ta država,  uklanjajoč se diktatu globalističnih, posebej EU projektov, izvaja raznorodovanje, ki bo imelo veliko bolj tragične posledice od kakršnih koli poskusov raznorodovanja v preteklosti.  Slovenci postajamo v lastni državi drugorazredni državljani, in to tako drugorazredni, da se državi ne zdi vredno niti to, da nas prešteje, niti toliko nismo vredni, da bi vedeli, koliko nas sploh še je. V Sloveniji se vodijo socialne politike, ki zaradi kriterijev, ki jih postavljajo, favorizirajo priseljence, ne Slovencev. V Sloveniji so socialne transferji namenjeni nizko kvalificirani, uvoženi delovni sili. Slovenec do socialnih transferjev v svoji državi ne pride, njegovi otroci »presegajo cenzus«. Slovenec do državnega stanovanja ne pride, ta so namenjena »socialno ogroženim«, torej priseljeni nizko kvalificirani delovni sili in njihovim družinskih članom. Za Slovenca v tej državi ni zastonj nič! Zastonj privilegiji pripadajo tujcem.  Slovenec je v svoji domovini dober samo za trdo delo in plačevanje davkov, na katerih se bohoti predimezioniran državni aparat, ki, ne glede na  barvo vladajoče koalicije,  že desetletja ne služi več interesom slovenskega naroda. Nasprotno. Slovenska država postaja zgolj administrativna enota bruseljskega centra, ki niti ne skriva svojega prezira do »narodov«, saj pojma »narod« v svojih dokumentih niti ne več uporablja; EU dokumenti, s tem pa tudi njihovi slovenski prevodi, uporabljajo striktno pojem »družba«; tako tudi v Sloveniji ne bomo več našli uradnih dokumentov, kjer bi se uporabljal termin »slovenski narod«; govori se zgolj o »slovenski družbi«. To je globalistična vizija upravnih enot, kjer narodne identifikacije ni več; je samo konglomerat atomiziranih posameznikov znotraj administrativnih meja mikro enot nadržavne tvorbe, v kateri je vseeno, kdo živi. Manj kot je domorodcev, za katere še obstaja bojazen, da se spominjajo nekakšne »narodne zavesti«, bolj kot je identifikacija atomizirana, manj kot je skupinske pripadnosti, šibkejša kot je torej narodna zavest, lažje naddržavne tvorbe unificirano vladajo in manjša je možnost za upor proti njim. Slovenska država s svojim vestnim prevajanjem bruseljskih direktiv in udinjanjem bruseljski eliti tlakuje pot v narodno izkoreninjenje Slovencev. Vodilni politiki se ne zavedajo, da ni dovolj, če si med prepevanjem Zdravljice držijo roko na srcu in da radi tu in tam prisluhnejo harmoniki ali pojedo »slovenski zajtrk«.  Ko taisti politiki obenem sprejemajo ukrepe, ki favorizirajo Neslovence in tujce ter jim radodarno omogočajo brezplačne vrtce za vse njihove od drugega do desetega otroka, je jasno, da tlakujejo pot v konec slovenskega naroda.  Ali je možno spremeniti tok dogajanja? Zgledi iz Vzhodne Evrope kažejo, da lahko. Poljska in Madžarska dosegata velike uspehe, zlasti na področju dviga rodnosti svojega lastnega naroda, torej lastnega rodu, ne nekih imaginarnih »državljanov«. Kajti tudi v Sloveniji ne gre za to, da je potrebno dvigniti rodnost kogar koli, ampak mora slovenska država, torej država, ki smo jo Slovenci ustvarili zase, s stimulativnimi ukrepi poskrbeti za  dvig rodnosti Slovencev. Ker, če se vrnemo na začetek članka, slovenstvo je in bo vedno vrednota vseh nas, ki pripadamo rodu Slovencev! In nihče nam ne more vzeti našega ponosa, da smo Slovenci, potomci naših prednikov, ki so tukaj vztrajali in razvili eno najlepših in samobitnih evropskih kultur. Slovenstvo je in bo vrednota vsem, ki se čutimo z vsem srcem Slovenci, saj so nas starši vzgajali kot Slovence. Zato je čas, da se prebudimo! Slovenstvo ni samoumevno. Zanj se moramo žal tudi v svoji lastni državi še kako boriti,  vsak na svojem področju, brezkompromisno. Predvsem pa se ne smemo pustiti sprovocirati marksističnim izgubljencem, torej ljudem, ki so iz sebe izbrisali svojo narodno pripadnost, zavrgli svoj narod in narodni ponos; ljudem z vsiljeno ideološko identiteto, ki jih pušča prazne in ki dela iz njih potencialno bratomorne lutke v rokah globalističnih elit.  Sem zato, ker sem ponosni Slovenec, ksenofob? Tudi prav. Sem zato, ker sem s ponosom Slovenka, rasistka? Tudi prav. Smo zato, ker smo narodno zavedni in bomo naredili vse, kar je potrebno, da obstanemo na tem ozemlju kot VEČINSKI NAROD, fašisti? TUDI PRAV! Lahko nas zmerjajo, lahko nas preganjajo in kaznujejo za »sovražni govor« - če se mi ne bomo pustili izkoreniniti, nas nihče ne bo mogel. Prva stvar, ki jo slovenski patrioti moramo narediti, je, da se na novo politično organiziramo. Stranke, tudi tiste, ki se umeščajo na desno, so preveč že prepletene z globalistično EU vsebino, morda manj na programsko deklerativni ravni, vendar vsekakor v izvedbi njihove politike. Kot alternativa starim strankam se je pred časom pojavil DOM, ki je vzbudil veliko upanja, da bomo dobili novo stranko slovenskih patriotov. Ali se bo po začetnih neuspehih zmogel na novo organizirati, je v tem trenutku velika neznanka. Prej bi lahko rekli, da je napočil čas za novo, tretjo izbiro.
Teme
jugoslavija sfrj Ekonomija socializem komunizem gospodarstvo jugoslavije agrarna reforma kmetijska politka sfrj flrj

Zadnji komentarji

haapy yack :

1.05.2021 11:18

hoj Kdor se ni nič naučil iz zgodovine se zadeve ponovijo. Gospodarji senc obvladajo. Planirani raspad Jugoslavije. Že davnga leta 1969 so načrtoval raspad JUgoslavije. Obstajajo dve knjigi o teh načrtih iz tistih časov. V njih se govori kako bo Jugoslavija razkosana in razdeljena med tajnimi združbami. Govoril se je kako bodo oni (gospodarji iz senc) stopili na sceno in bodo povzročil veliko zmešnjavo in kaos in s tem namenoma sesul status quo, in bo vse to v povezavi prihajajoče Nove svetovne ureditve. Torej ničesar se ne zgodi kar tja v tri dni, tudi trenutna plandemija ne. In kaj se najbolj bojijo, da se človeštvo prebudi. Za to bo še veliko poizkusov z njihove strani, da nam uturijo čipe, vsadke, GMO hrano in kot pravjo za naše dobro razne olajševa, ki bodo uvajanje tega prinesle. Planirajo, da banke ne bodo delale kak mesec ali več in bodo plačilne kartice aut. Kao iskal bodo rešitev, ki jo že imajo na mizi. Uvajanje čipov... s temi čipi v telesu ljudi bodo lahko z raznimi frekvencami vplivali na raspoloženje ljudi, na zavest, postal bodo depresivni, bolani dobival bodo srčne napade, ki bodo smrtnonostni. Cilj jim je popolna kontrola in prevzem oblasti nad celim planetom. Torej preko teh vsadkov in določenih frekvenc bo mogoče povzročati, srčne kapi, možganske kapi, kot tudi vse druge vrste motenj v telesu in umu. Potem izvajanje določenih nalog, ki jih oseba prepozna kot svoje in jih izvršuje. Eksperimenti so že opravljeni, Recimo kot masovni samomori pod vplivom določenih programov. Bodočnost, ki se je že začela.To jim ne bo uspelo, če se človeštvo prebudi. boditevcvetju
N K :

30.04.2021 09:23

O moj Crom ;) Kot prvo , jaz se ne salim , mislim resno ;) Stefan Molyneux ni to , kar pise na wikiju za njega !!! ;) Pa sem levo usmerjen ;;) Pol pa , ta sala od Alesa ni bila na mestu , skrajno neprimerna sala in kokr vsi vemo v vsaki sali je nekaj resnice ;) Ali kako je ze Ales napisal na Twiterju " Koliko komunističnega terorja lahko trpi en narod, preden se mu strga in se organizira v fašizem?" " Ja, seveda, sem rekel. In potem sem videl, da me je dal v kolofon med sodelavce. " A se ni to isto zgodilo unemu komedijantu ???? " 1. nekomu rečejo, da ob prvi manjši napakici zažene vik in krik. Oziroma ukrepa. 2. Nekdo je zagnal vik in krik ob sarkastični opombi, da gre za »fašističen medij«. To izjavo so potem vzeli iz konteksta malo daljšega uvoda. " Sam tko SDS in RKC delujeta ze ves cas nase samostojnosti , kako naj te pol resno jemljemo ??? Vase napake projecirate na druge in kako naj pol poteka normalna debata z vami ??? " Ker pri nas ga, tako zgleda, ne more odkleniti nihče, čeprav je podpredsednik Počivalšek rekel, da jim ga lahko on sam odklene, ker je lastnik in pozna geslo. In bi z veseljem to naredil zastonj za NPU." Pa ta mantra je tudi smesna , odklenili so ga v tujini , zato , da vi ne boste mogli jamrat , da so dokazi podtaknjeni , ker pol boste mogli drugo drzavo obtozit laganja v imenu Kucana ;) " s katerimi tolčejo tiste Slovence, ki niso pridni in ne ubogajo čisto vseh navodil glede migracij, marakešev in glede tega, kdaj bo treba nek narod dokončno izbrisat in napraviti življenjski prostor za kogarkoli, da le ni pripadnik avtohtonega evropskega naroda?" To je laz in mantra Janeza !!!! Vi tocete po vseh , ki niso za Janeza , samo vraca se vam vas nacin komunikacije. Ta laz vas bo dotokla na volitvah , ena izmed mnogih , ki jo trosite okoli !!! " Ampak levičarji kljub temu zagotovo in stoodstotno »vedo«, da je fašist… " Tudi desnicarji to vejo , vi desnaki pa ocitno ne veste , kaj je fasizem in kako pride do njega , da branite fasista in trdite , da to ni ;) Janez je z svojimi dejanji v zadnjem letu potrdil , da je fasist. " Namreč o tem, da če se zavzameš za slovenstvo in za rod, si vse, le človek ne. " Se ena laz ,zato , ker se borimo za slovenstvo in za rod , ter se ne strinjamo z Janezom , smo po tvoje proti in mislimo , da ti nisi clovek . Kaka bolana misel , zelo otrocje razmisljanje in zelo nevarno !!! Zdaj pa , ko je narod jezen , pa ste sokirani !! " in zato človek, ki se zavzame za slovenstvo, nujno mora ves čas pisat neke vrste spovedi. " Ni res , to pises , ker globoko v podzavesti , se zavedas resnicne situacije in probas sam sebi opravicit svoja napacna dejanja !!! Jiri , spet si povrsen pri podatkih , vedno izpustis podatke , ki ne upravicijo tvoje agende !! Nisi pozabljiv , povrsen si !!!! Za na konec , ti puscam tvojo misel , katero volilci Janeza ne boste sprejeli do volitev in najbrz tudi pol ne. To predsem za vas drzi in zaradi tega je taka jeza naroda , ki se veca !!! " Kajti zdaj je že povsem jasno, da je laž resnica postala… " Pa se lep dan naprej ;) Nino K.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Jugoslavija, 3.del:  »Industrijska revolucija« in obubožano kmetijstvo po socialistično.