Jugoslavija -Kruta resnica o samoupravnem socializmu
GM
AR revija
Eseji

Sobota, 27. junij 2020 ob 08:14

Odpri galerijo

vir: screenshot

 »Novinar je družbeno politični delavec, ki je zavestno podvržen idejam Marksizma in Leninizma«

Jože Smole

 

S smrtjo Josipa Broza -Tita, so se v Jugoslaviji počasi začele odstirati laži sistema, ki so jih komunisti servirali obubožanemu, razvrednotenemu narodu socialistične Jugoslavije. Prvi šok so ljudje doživeli ob novici, da je Jugoslavija pred bankrotom in da je navkljub drugačnim trditvam oblasti, Jugoslavija zadolžena za 20 milijard dolarjev. Leta 1991 je bila zadolžena za 21 milijard USD. Kljub velikemu odpisu dolgov, saj je  v letih 1970-1980 bilo odpisano 6,4 milijarde dolgov, še vedno ogromna številka. Če ta znesek preračunamo v današnje stanje je dolg Jugoslavije znašal 150 milijard dolarjev !!!

Če bi Jugoslavija obstajala še danes, in če bi se zadolževala v istem tempu, bi ta dolg znašal šokantnih 6 tisoč milijard USD.  

Kar je za državo, ki se uradno ni zadolževala šokanten podatek, sploh če vemo, da so vse države, bivše Jugoslavije trenutno dolžne okrog 200 milijard Dolarjev. (podatek 2016) 
LINK (1)

Jugoslavija ni bila zmožna odplačevati niti obresti za kredite, kaj šele poplačevati le te. Zmanjkalo je denarja za plače, pokojnine, socialne transferje. Zato so začeli nenadzorovano tiskati denar brez kritja. Inflacija je bila 45% in ljudje so čez noč ostali brez skoraj polovice že tako mizernih plač in pokojnin. Komunistična elita in tisti posvečenci, ki so bili v stalnem stiku z njimi, oficirji, agenti SDV(službe državne varnosti), prej UDBA, agenti KOS-a (vojaške obveščevalne službe) in ostali uslužbenci komunistične oblasti, so dinarje zamenjali za devize, predvsem nemške marke, in s tem še dodatno zaslužili. Medtem pa državljani niso smeli kupiti deviz uradno, temveč na črnem trgu, kjer je cvetela preprodaja Mark, Šilingov in Grške Drahme. Jugoslovanska valuta Dinar je bila brez vreden papir, kateremu smo čez noč pripisali nekaj ničel. in tako leto za letom. Uradna statistika leta 1981 beleži 17% brezposelnost , kljub temu, da v tujini dela približno 2 milijona Jugoslovanov. Poleg tega je 30 % delovne sile preveč.

Marca leta 1981 na Kosovu izbruhnejo množični protesti delavcev in mladine. Brezposelnost v tej pokrajini znaša kar 52,7%. Zahtevali so službe, stanovanja in avtonomijo Kosova. Komunistična partija razglasi izredne razmere in z vojsko, tanki in milico razžene 15 tisoč glavo množico. S tanki in ostrim strelivom streljajo na neoborožene protestnike. Ubitih je bilo 11 ljudi, 250 jih je bilo ranjenih, od tega 188 huje. 2 tisoč jih je bilo obsojenih in zaprtih zaradi proti državnega delovanja. JLA je akcijo opisovala kot uspešno in bila ponosna na posredovanje, ter se z njim javno hvalila. Oblast jo je nagradila z dodatnimi finančnimi sredstvi, kljub skorajšnjemu bankrotu države. Za proizvodnjo 300 tankov T 72 ( kasneje preimenovan v T84) so porabili 3 milijarde USD. Za razvoj lastnega letala (ORAO 21), je vojska želela dodatnih 15 milijard. Vendar denarja enostavno več ni bilo. Posojila zaradi enormnega dolga Jugoslaviji ni dala nobena država, zato so oblasti privolile v nakup 16-ih letal MIG 29 ruske proizvodnje. Dodatnih 300 milijonov USD je jugoslovanske davkoplačevalce stal ta nepotreben podvig komunistične oblasti. Oficirjem so povečali plače. Poleg brezplačnih stanovanj in hrane, so vsak mesec prejeli še 5 delavskih plač, istočasno pa je oblast delavske plače realno znižala za 34%, pokojnine pa za 40%.

Leta 1983 Jugoslavija bankrotira. Sledi popoln razpad finančnega sistema.

Že tako porazen izvoz, ki je po podatkih leta 1978, znašal ubogih 259 USD na prebivalca, še zniža na 231 USD na prebivalca. Če za primerjavo vzamemo Avstrijo, torej kapitalistično gospodarstvo, ki je leta 1945 bilo razbito in razrušeno ter popolnoma demoralizirano, je leta 1978 izvoz na prebivalca v Avstriji znašal 1,628 USD.

Bedno Jugoslovansko gospodarstvo, z zastarelo opremo, s Kardeljevim samoupravljanjem, ki je bilo samo metanje peska v oči državljanom, dejansko nobena tovarna ni nikoli pripadala delavcem, ni bilo sposobno ponuditi kvalitetnih izdelkov za tuji trg. Zaradi nekonkurenčnosti in slabe kvalitete izdelkov, so tovarne po Jugoslaviji poslovale med sabo, na republiški ravni. Tako je železarna Ravne proizvajala nekvalitetne železne plošče, jih izvažala na Kosovo, kjer so jih zakopavali v zemljo in s tem še dodatno uničevali naravo. Kosovske oblasti so  to železo plačale Slovenskim oblastem z natiskanim denarjem brez kritja. Tako je poslovala večina podjetij in tovarn v Jugoslaviji.  Tovarne so pripadale komunistični partiji, ki je nastavljala direktorje in delavske svete v tovarnah, svoje sindikaliste in zaupnike. Gospodarstvo pa je živelo predvsem od kreditov iz tujine, z devizami delavcev, ki so živeli v tujini in denarja od turizma. LINK(1)

Po bankrotu se je gospodarstvo povsem zrušilo, saj država ni zmogla uvažati materiala za izdelavo izdelkov, ki jih jugoslovanska podjetja proizvajala. Še huje pa je bilo dejstvo, da ni bilo denarja za nafto, meso, moko, pralne praške, plenice, kavo in elektriko. Dolge vrste ljudi pred bednimi socialističnimi trgovinami, ki so bile že prej napol prazne, so se še podaljšale, trgovine pa so bile še bolj prazne. Ljudje so ure in ure čakali v vrstah za kruh, mleko, meso in moko. Kave praktično ni bilo mogoče dobiti, kot tudi večine sadja ne. Prazne so bile tudi ulice, saj se ljudje zaradi pomankanja goriva niso mogli voziti z avtomobili. Poleg že leta 1979 uvedenega sistema par-nepar, so ljudje spoznali bencinske bone, za katere so lahko na mesec dobili 40 litrov bencina.

V socialističnem raju cveti »preprodaja« kave, bencinskih bonov, bencina, mesa živali zaklanih na črno in podobnih proizvodov, ki jih danes jemljemo za samoumevne. Državna UDBA, tajna komunistična policija, v Sloveniji se je imenovala SDV(služba državne varnosti), sodeluje in v tej »preprodaji« služi milijone nemških mark. Poleg vsega naštetega se ukvarja z uvažanjem cigaret in alkohola. Te milijone mark namenja za teroristične podvige po Evropi in Ameriki, kjer agenti SDV pobijajo voditelje emigracije, njihove družine in otroke. Podstavljajo bombe, kjer umirajo nedolžni ljudje in nesposobni agentje. Ropajo banke in zlatarne, prestižne butike in nakradeno prodajajo v Jugoslaviji. Vse to z vednostjo vrha komunistične partije in državnega vrha. LINK (2)

Jugoslavija se je najbolj približala razvitemu svetu v letih 1981 in 1982, ko je dosegla 44,7 % razvitosti Avstrije, 43,7% razvitosti Nemčije in 33,1% razvitosti Švice. Namesto v gospodarstvo in razvoj, je vodstvo komunistične partije vlagalo v terorizem in »preprodajo« dobrin, ki so človeku samoumevne in v »gnilem« kapitalizmu lahko dostopne. Zastarele, tehnološko in miselno, se tovarne v Jugoslaviji, predvsem zaradi volje delavcev trudijo slediti toku časa in izdelujejo izdelke, za katere trdijo , da so »vrhunski izdelki« socialističnega samoupravljanja. Take trditve se v današnjem času zdijo smešne, predvsem če se zavedamo, da se je kot »vrhunski izdelek« socialističnega samoupravljanja prodajal avto imenovan »YUGO«. LINK (3)

Ta tehnološki presežek socialistične industrije, ki se je izvažal celo v ZDA, je bil v teh istih ZDA označen za »najslabši avto, ki je kadarkoli vozil po Ameriških cestah«. Sicer pa so se komunisti zelo radi hvalili z avtomobilsko industrijo in avtomobili, ki so se proizvajali v Jugoslaviji. Čeprav se danes večina ljudi zaveda, da je Jugoslavija bila po vseh parametrih nerazvita država, so v takratnem sistemu državljanom lagali, da je med visoko tehnološko razvitimi državami. Resnica je seveda povsem drugačna . Po današnjih merilih bi bila Jugoslavija »država tretjega sveta«. Ekonomski kazalniki kažejo, da je Jugoslavija leta 91 bila na stopnji razvitosti današnje BIH.( BIH dosega 57% razvitosti Slovenije) Po razvitosti in tehnologiji je prehitela samo in izključno Afriške države. Za ves ostali razviti svet, so bile trditve komunistične partije sprejete s posmehom. V socialističnem samoupravljanju se v Jugoslaviji ni proizvajal niti en proizvod visoke tehnološke vrednosti. Še več, ne samo, da ni sama proizvedla ničesar, vse kar je bilo izdelano, je bilo izdelano po tujih licencah. Vsi avtomobili so bili izdelani po licencah tujih avtomobilskih gigantov, Fiata , Opla, Wolksvagna in Deutza. Tudi proizvodnja vojaških letal, s katero so se v JLA postavljali pred Evropo in svetom, je bila izmišljena. »Vrhunsko bojno letalo« (ORAO J22) je bilo plod tujih načrtovalcev in inženirjev. Jugoslovanskim samoupravnim strokovnjakom ga je uspelo uničiti in še enkrat več dokazati nesposobnost samoupravnega inženirstva.  Šlo je za predelani Francoski Mirage. Licenco je Titu podaril veliki prijatelj Ceausecu , veliki Romunski »domoljub«, ki je prav tako kot Tito Jugoslavijo, Romunijo popeljal med visoko (ne)razvite države . Jugoslovanski »znanstveniki« so imeli nešteto težav pri izdelavi tega letala, zato je postalo poznano kot »leteča krsta« , saj je v preizkusih in testiranjih izgubilo življenje veliko testnih pilotov. Pravzaprav  sledi preprosto dejstvo, da Jugoslavija ni imela niti ene znamke, ki bi imela kak večji pomen  v tujini. Tehnološka raven izdelkov in njihova kvaliteta je bila ničelna. Samohvala socialističnega samoupravljanja je bila samo še ena laž sistema, ki je načrtno in zavedno zavajal ljudstvo. LINK (3)

Po Titovi smrti, ki je Jugoslaviji vladal s trdo roko , diktaturo, kjer je bila vsaka kritika kaznovana s smrtjo ali visoko zaporno kaznijo na komunističnem letovišču »Goli otok« in »Grgur« , kjer so zaporniki v nečloveških razmerah , na visoki vročini prenašali težko kamenje, bili izpostavljeni psihičnemu in fizičnemu nasilju jetniških čuvajev. Šlo je za zapor za nasprotnike sistema, za komuniste, ki niso sledili načelom AVNOJSKE  Jugoslavije in ljudi, ki so bili obtoženi protidržavnega delovanja. Ta koncentracijska taborišča se niso veliko razlikovala od nacističnih taborišč smrti med drugo svetovno vojno. Res je, da ljudi niso sežigali v pečeh, so jih pa pustili umirati na obroke na žgočem soncu na otokih brez sence, so se začeli oglašati tudi intelektualci, večinoma  v Sloveniji in Hrvaškem.

Zahteve po odpravi cenzure, ki je bila v Jugoslaviji prisotna vse do njenega razpada leta 1991, so bile vedno glasnejše. Sprva trdi cenzuri, ki je trajala od leta 1945-1952, in je vključevala več korakov, je leta 1952 sledila »mehka cenzura« in predvsem »samocenzura« . Prvi korak trde cenzure je bil čiščenje kulturnih ustanov , ki so ga komunisti načrtovali še pred koncem druge svetovne vojne in so ga aprila leta 1945 nadgradili z dokumentom »Ureditev poslovanja knjigarn in založništev v prvi dobi po osvoboditvi«.

Tako so se v letu 1945 dale pregledati vse zaloge knjig in se izločile vse tiste knjige, ki so izšle med okupacijo, še posebej pa za vse tuje-jezične knjige , ki so bile bodisi v knjižnicah , bodisi v skladiščih. Samo v prvem letu po »osvoboditvi« so tako iz knjižnic in knjigarn izločili 200 avtorjev, za katere je komunistična komisija ugotovila, da njihovi pisci ne ustrezajo oziroma ne sledijo načelom AVNOJSKE Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi nekaj tujih avtorjev, ki so pisali predvsem o boljševističnem nasilju v Sovjetski zvezi. Knjige so uničevali v papirnici VEVČE. LINK (4)

Tako so prepovedali dela nastala med leti 1941-1945, ki osvetljujejo drugo plat delovanja komunistične partije, zločine revolucije in partizanskih zločinov, dela nasprotnikov oblasti, in tistih, ki so po vojni zbežali v tujino. Prepovedali in uničili so dela tistih, ki so padli v protirevolucionarnih enotah ali so bili ubiti med ali po vojni v čistkah komunistične oblasti, vsa strokovna in znanstvena dela, ki so se sveto nazorsko nagibala h katolicizmu in Bogu. S tem so komunisti storili zločin nad Slovenskim jezikom in kulturo. Knjige, ki jih niso uničili, so končale v skrivnostnem »D« bloku narodne univerzitetne knjižnice Ljubljana. Ključ je imel samo direktor, ki je bil imenovan s strani oblasti. Leta 1978 je bilo prepovedanih in zaplenjenih knjig že več kot 700 in več kot 140 naslovov serijskih publikacij. LINK(4)

Sicer uradno cenzura v Jugoslaviji ni nikoli obstajala, kljub temu pa je v uradnih listih Jugoslavije uradna prepoved 11 knjig, od tega v Sloveniji 4 knjig.  (leto 1991). Od leta 1952 nastopi obdobje mehke cenzure, kjer prevzamejo glavno vlogo tiskarji in s samocenzuro tudi avtorji in novinarji. Tako je bilo samo v Sloveniji od leta 1945 do leta 1990 več kot 30 sodnih prepovedi širjenja časopisov in revij. V celotni Jugoslaviji pa več kot 200.

Najbolj znana je zaplemba celotne izdaje revije Mladina leta 1988, kjer so objavili načrt BEDEM, po Slovensko OKOP, do katerega so se dokopali pogumni Slovenski rodoljubi, ki so bili kasneje obtoženi in zaprti v vojaških zaporih JLA.

Dokument je vseboval natančna navodila za armado, kako postopati ob izbruhu množičnih protestov, množičnih aretacijah in množičnih likvidacijah političnih nasprotnikov. Dokumentirani pa so tudi neformalni pritiski na uredništva, in nemalokrat se je zgodilo, da so umaknili, ali spremenili že natiskane strani dnevnega časopisja. Tako so še kako žive besede staroste Slovenskega novinarstva, ki je v televizijski oddaji po RTV Slovenija nekoč dejal: » Še kako pomnim, kako smo kot uredniki nosili prelome strani na cenzurni pregled v poznih nočnih urah v hotel Slon v Ljubljani, kasneje pa na sedež KPS, kjer jih je pregledoval veliki cenzor, ki je bil v zadnjih letih po Titovi smrti sam Stane Dolanc. Vsako noč, neredko do prve zore je trajal pregled člankov in prispevkov. Šele po njegovi odobritvi se je smelo iti v tiskanje časopisja.«  Do leta 1989, ko je bila izdana zadnja prepoved tiskane besede, je bilo uvedeno 43 kazenskih postopkov proti piscem ali urednikom revij in časopisov.

Prepovedani so bili vsi študentski časopisi, glasila z versko vsebino (razen Družine, ki pa je imela strog UDBOVSKI nadzor) in vse publikacije informativno-propagandnega značaja. Med najbolj znane kazenske  postopke vsekakor sodi obtožba Dr. Jožeta Pučnika urednika Revije 57. Zaradi serije člankov je bil obsojen na 9 let strogega zapora. Med najbolj absurdne pa sodi obsodba iz leta 1963, ko je Klub študentov Prekmurja organiziral Brucovanje in ob tem izdalo glasilo Bruc. Javno tožilstvo je takoj zaplenilo 500 izvodov in zaradi več spornih besedil obsodilo pisce le teh na različne zaporne kazni. Urednika na pogojno 2 leti zapora, pisce pa na pogojno 1 leto zapora. Po zgoraj zapisanih dejstvih, v Jugoslaviji navkljub trditvam nekaterih vidnih akterjev komunističnega sistema , o svobodi novinarstva in pisane besede ni bilo ne duha, ne sluha.

Bil je strog nadzor, ki ga najbolje opišejo besede iz začetka tega eseja, in ki jih je izgovoril Jože Smole, novinar, takrat pa ko je izrekel te znamenite besede, je bil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, vidni komunistični funkcionar.

»Novinar je družbeno politični delavec, ki je zavestno podvržen idejam Marksizma in Leninizma«.

V tem stavku se skriva vsa resnica o svobodi tiska, filma, novinarstva in poročanja v komunistični Jugoslaviji. LINK (4)

Vse glasnejše so bile tudi kritike sistema, ki je kršil temeljne človekove pravice do svobode govora in svobodnega izražanja misli. V kazenskem zakoniku komunistične Jugoslavije je obstajalo več členov, ki so tem trditvam pritrjevali in starejši ljudje se še danes spominjajo zloglasnega člena številka 133, v katerem je govora o »sovražni propagandi«, in je predvideval kazen do 10 let strogega zapora. Kaznivo dejanje si storil že, če si s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače »ščuval« k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi oziroma »kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v Jugoslaviji«. Tu je vključeno tudi razmnoževanje ali tisk, uvažanje knjig iz emigracije, letakov ali ostalega propagandnega materiala, z eno besedo imenovanega »sovražni material«. Člen 114 je predvideval zaporno kazen za »kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve« in člen 136 je predvideval zaporno kazen za »žalitev SFRJ«. LINK (5)

Kritike letijo tudi na preganjanje homoseksualcev. Vedno glasnejše so zahteve po svobodnih volitvah, na pravico delavcev do stavke in na vedno višjo stopnjo revščine v državi. V Sloveniji so vedno glasnejše zahteve po rešitvi Slovenskega nacionalnega vprašanja. Pojavijo se tudi kritike JLA, predvsem zaradi njene potratnosti, zahteva se omogočenje civilnega služenja, in predvsem uporaba Slovenskega jezika med služenjem vojaškega roka. Slovenščina je bila v JLA prepovedana in za uporabo Slovenskega jezika, si bil kaznovan z zaporno kaznijo. Kar je še en dokaz, da JLA ni nikoli bila Slovenska vojska, temveč okupatorska armada.

Oblast z represijo zatre tihi odpor intelektualcev, zagrozi z uporabo sile in sankcionira neposlušne novinarje in komuniste. Vse kritike označi za napad na samoupravni socializem, na temelje AVNOJSKE Jugoslavije. Hkrati pa se med narodi Jugoslavije vedno bolj pojavlja zavedanje, da je v socialističnem raju nekaj hudo narobe. Korupcija, neenakost pred zakonom, revščina in gospodarska zaostalost so signali za narode Jugoslavije, da so nujno potrebne spremembe.

Državo pretresa pomankanje osnovnih dobrin, plače so iz meseca v mesec nižje, v več podjetjih plač sploh ne izplačujejo, pokojnine so mizerne. Poleg vsega naštetega so se v državi uvedle še vsakodnevne redukcije elektrike, sprva leta 1984 dve uri dnevno, in kasneje leta 1986 kar štiri ure dnevno. Jugoslavija zaradi plačilne nesposobnosti ni bila zmožna uvažati električne energije. Razvitost države se meri med drugim tudi po infrastrukturi države. Titova komunistična država Jugoslavija je v 45 letih vladavine v Sloveniji uspela zgraditi 45 kilometrov avtoceste in uničiti železniško omrežje, ki ga je zgradila Avstro-ogrska monarhija. Železniških prog je leta 1989 bilo manj, kot leta 1939. Električno omrežje je bilo zastarelo in do več kot 35% prebivalcev  Jugoslavije ni nikoli prišla elektrika, kaj šele voda. Pismenost Jugoslavije je bila 70%, za primerjavo, v Sloveniji je pismenost 99%. 30% ljudi ni imelo možnosti obiskovati » brezplačne šole«, še enega od mitov socialistične Jugoslavije. Vsi podatki kažejo na to, da smo prav tako kupovali delovne zvezke, učbenike, in ostale pripomočke. Tudi malico in kosilo smo plačevali. (6)

Slika DELO (6)

Kritike so letele tudi na vprašljivo kakovost izobraževanja. Če poznamo podatek, da je bilo v Jugoslaviji 9 % visoko izobraženih ljudi, (za srednje razvite države je minimum vsaj 20%) ki so večinoma po šolanju odšli v tujino, je jasna stopnja razvitosti te tretjerazredne države. So pa komunisti na veliko diplomirali v Banja Luki in Mostarju. Tako po domače, kot je bilo njim najljubše. Diploma je prišla po pošti, po sistemu PLAČAJ PO POVZETJU.

Največji problem Jugoslovanskih oblasti pa je vsekakor bila hiper-inflacija, ki jo je doživel Jugoslovanski dinar, občutili pa so jo vsi državljani, najbolj seveda delavski razred. Tako lahko  med dostopnimi podatki zasledimo, da je stopnja inflacije  leta 1960 dosegla 7%, leta 1965 že 30%, leta 1981 kar 45%, leta 1984 62%, leta 1985 76%, leta 1986 89% in leta 1987 rekordnih 135 %. (6). To je najvišje zabeležena inflacija. Še en neslavni rekord, ki ga še danes drži Jugoslovansko socialistično samoupravljanje. Seveda so inflacijo spremljale tudi podražitve osnovnih dobrin za preživetje. Plače so se v letu 1986 realno znižale za 37%, pokojnine pa za 24%. Plače so bile od leta 1982 zajamčene uradno samo v TOZD-ih, ki so poslovali z izgubo, ampak to je bilo 97% vseh TOZD-ov v Sloveniji in 98% vseh TOZD-ov v Jugoslaviji. (6)

V letu 1987 so se samo v dveh poletnih mesecih cene osnovnih dobrin dvignile v povprečju za 40%, samo kruh za 70%. V enem letu, v obdobju 1985-1986 pa realno za 93,1% . Socialistično samoupravljanje je bilo pred neizbežnim zlomom in razpadom. Zunanji dolg se zaradi kreditne nesposobnosti države ni več povečeval, prav tako pa je izvoz zabeležil najnižje številke v zgodovini države. Zaradi nekonkurenčnosti samoupravnih podjetij, izdelki niso dosegali zahtevane kakovosti, posledično je brezposelnost leta 1987 znašala uradno 1,4 milijona brezposelnih ljudi, neuradno pa 3 milijone brezposelnih državljanov SFRJ. (7)

 Slika DELO (7)



				vir: screenshot

 

Viri in povezave :

(1)   https://www.portalplus.si/87/fascinantni-ekonomski-uspehi-samoupravljanja?desktop=1

(2)   https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174433662

(3)   www.demokracija.si/fokus/v-jugoslaviji-se-je-zivelo-podobno-kot-sta-zivela-del-boy-in-rodney-iz-druzine-trotter-ali-levicarski-miti-o-uspesnem-jugoslovanskem-socializmu.html

(4)   https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2019/cenzura-book.pdf

(5)   https://www.casnik.si/svoboda-govora/amp/

(6)   Slika DELO

(7)   Slika DELO

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Apr 2021 at 20:56

2205 ogledov

Kolumna Johance: Ustavite, jaz želim izstopiti
Ustavite, jaz želim izstopiti je moja misel, ko opazujem dogajanje po domovini, pa tudi po svetu. Ni mi všeč. Vse, kar je v mojem svetu narobe, postaja prav. Groza me je v kakšen svet bom poslala otroke, ki jih vzgajam. Bo temelj, ki ga bodo dobili doma, dovolj močan, da na njem zgradijo svoje življenje, bo dovolj močan, da bodo stali pokončno in ponosno? Bo temelj, ki mu je družina prioriteta, dovolj močan, da zdrži zunanji vpliv, ki temu za življenje najbolj pomembnemu členu jemlje vso vrednost in pomen? Bo. Verjamem, da bo. Zakaj? Ker vem, da moja družina ni edina, ki se bori proti blaznosti sodobnega sveta. Gledam otroke, opazujem druge družine, in si mislim… zlo še nikoli ni premagalo dobrega, ne more zmagati, ker zlo ni produktivno, zlo uničuje, zlo ne rojeva, zlo ubija… zato zlo nikoli ne zmaga, tudi tokrat ne bo. Želja ljudi po miru in življenju bo premagala želje tistih, ki hrepenijo po nekih novih bojih, želja po miru bo premagala krike smrt janšizmu. Smrt janšizmu, besedna zveza, ki zadane v srce in vedno malo zlomi dušo. Večkrat se vprašam, tudi na glas, ali ljudje, ki opletajo s temi težkimi besedami vedo kaj to pomeni? Najbolj boli spoznanje, da vedo, da se zavedajo. Pravijo, da se borijo proti ideologiji. Boji proti ideologijam so vedno prerasli v takšne in drugačne spopade, padala so življenja, tudi nedolžna. V Sloveniji imamo veliko ponosnih komunistov, naslednikov tistih, ki so med drugo svetovno vojno in po njej obračunavali z vsemi, ki jim iz tega ali onega razloga niso bili po volji. Otroci, ženske, dojenčki, nerojeni otroci, nune, župniki… pobiti na najbolj krute načine kar si jih je možno zamisliti, pričevanja in pisanja, ki ne dajo spati, ker slišiš krike, ker čutiš bolečino in grozo, ker se po prebranem zbudiš v grozi in okusom krvi v ustih. Nuno so posiljevali več dni, odrezali so ji dojki, posiljevali so jo tudi s kolom, še živo so kot žival odvrgli v neko globel. Tam je umrla, s kolom v telesu... Ljudi so privezali z glavo navzdol in jim še živim odirali kožo. Dojenčke so zložili na voz in jih pustili na soncu, matere so morale gledati, kako umirajo. Več dni… Danes ponosni komunisti znova kličejo k uporu, k smrti… organi pregona molčijo. Tožilstvo gleda stran. Mediji jim pri tem bojnem klicu, željnem krvi pomagajo, držijo jim mikrofon, nudijo jim kamero in ekran. Zavržno. Zavržno zato, ker vem, da se zavedajo kaj počno. Sejejo sovraštvo in nestrpnost, le tega pa obsojajo. Stran, ki dogajanje osuplo spremlja, se brani, a ne poziva k uporu, ne poziva k novim pobojem, samo sprašuje se, kje hudiča vi vidite na tako imenovani  desni strani sejanje sovraštva in nestrpnosti? Ali je to, da želimo ohraniti Slovenijo slovensko, nestrpno? Ali vas moti to, da želimo svobodno, urejeno in pravno državo? Vam je hudo, ker sta za nas samo dva spola in je tradicionalna družina osnovna celica družbe? Vas moti naša molitev? Sprašujem kar tako, odgovor na vse itak poznam. Vse to vas moti. Zakaj? Kako in kje boste živeli, ko boste uničili vse, kar je normalnega, ko boste pobili vse pridne delovne ljudi, ko boste zapravili ves pokraden denar, ko boste uničili vse nakradeno premoženje? Ker nacionalizacija to je, ker bo revolucija, po kateri kličete, dala natančno ta rezultat. Kako boste vodili državo, če se tudi med sabo ne znate zmeniti, kdo bo na protestu govoril? Ste proti kapitalu, kapitalistom, a hkrati hrepenite po tujem bogastvu. Bogastvo, premoženje, ne prideta sama od sebe, sta rezultat trdega dela in ostrega uma. Lahko nacionalizirate, v parih letih boste vse požrli, če bi znali ustvarjati, bi imeli svoja podjetja. Pravite, da želite demokracijo, svoboščine, multikulturno družbo, častite pa komunizem in hrepenite po bivši državi Jugoslaviji, kjer je vladal ne samo diktator, avtokrat, ampak tudi morilec in kriminalec. Hrepenite po nekem času kjer ni bilo svobode. Nobene. Tudi bogastva ne, morda za peščico, za vse pa ne. Pravite, da smo v diktaturi… lepo vas prosim, počnete kar se vam zljubi… protestirate, demonstrirate, vandalizirate, grozite... Pravite, da ni svobode govora hkrati pa kar preko televizije nekdo rohni: smrt janšistom. Pravite tudi, da protestirate,  ker nimate kaj izgubiti, veste, takšne ljudi je težko zadovoljiti. Vsak od nas ima nekaj, česar ne želi izgubiti, to so tiste male stvari, ki so tako male, da so same po sebi umevne. Dokler ne boste videli in cenili teh, tudi velikih ne boste, ko bodo najmanjše stvari v vašem življenju postale dragocene, bo vse dragoceno. Veste, v vašem delovanju, govorih in prizadevanjih ni logike, zato zdravorazumske ljudi težko prepričate. Politika, ki gradi na temelju sovraštva in nestrpnosti, nima prihodnosti, takšna politika ne gradi, sovraštvo ubija in ruši, zato so politiki, ki ne povezujejo, obsojeni na propad. Kdor ne gradi, seje, dela in se trudi, ne more žeti uspehov. Da bi živeli v miru in blagostanju, se moramo truditi vsi. Nacionalizacija, revolucija, grožnje s smrtjo pa so besede, ki v sodobni svet in razgledano družbo ne sodijo. Rodimo se, živimo in umremo… kako globoke sledi boste pustili za sabo, kako močni so temelji, kako globoka je korenina, ki drži veje drevesa vaše družine? Družine, ki bo ostala za vami in gradila svet, lep svet… prihodnost. V sovraštvu, smrti, nestrpnosti pa ni življenja in prihodnosti. Protestniki zbudite se iz transa sovraštva, dokler ne bo prepozno in boste res zakuhali kakšno vojno. Mediji, nehajte pomagati pri kuhanju bratomorne vojne. Levi politiki, umirite žogico, življenja so neprecenljiva in mir je preveč dragocen za politično preigravanje. Če živimo v demokraciji, se vsi našteti za božjo voljo začnite tako tudi obnašati. Ne igrajte se z mirom in življenji, kot svinja z mehom!

Tue, 27. Apr 2021 at 09:53

624 ogledov

Kako celo šolski sistem pomaga sistematičnemu brisanju Slovenstva
#prosim, če berete le tisti, ki zmorete misliti prihodnost Slovenije, v kateri bo slovenski narod v manjšini. Gre za prehodno fazo. Možno je, da bomo Slovenci tudi uradna manjšina, če ji bo večina še dovolila bivanje v teh krajih, saj so naših sosedje z juga jasno pokazali pred dobrimi 25 leti, da se take reči odločajo z vojno in pregonom ljudi. Sama še pomnim beguncev, ki so prišli v šole, saj sem ravno takrat začenjala s svojim delom v šolstvu. Gre za prehodno fazo. Nekdanji študent, ki občasno komentira kakšno od mojih objav na Facebooku*, mi je povedal, da je bil na pogovoru za službo in sicer v državni upravi ter tam doživel pravi šok. Namreč kadrovnica je na podlagi njegovega priimka predvidevala, da je njen sonarodnjak, saj se piše na ič. In ga je zato ogovorila kar v srbohrvaščini. Tak droben dogodek niti ne bi mogel biti resnični pokazatelj tega, kar se dogaja, če ne bi bilo več takih zgodb. Ena se je dogodila tudi meni, ko sem prodajala avto. Kupil ga je človek, ki ni znal slovensko in ko sva šla avto prepisat, me je prosil, če greva točno k določeni osebi v eni od avtohiš, kjer urejajo tudi prepise… »Jer drugi su nacionalisti« (ker drugi so nacionalisti), me je podučil. In seveda je tam vse uredil v srbohrvaščini… (Po nekaj mesecih me je klicala policija, ker je ta isti človek, ki je kupil avto od mene, prevrtel kilometre in avto prodal neki osebi, ki ga je ovadila.. ) Sama sem bila vzgojena v duhu jugoslovanskega »bratstva in edinstva« in se mi je zato upirala misel o tem, da gre pri takih rečeh za širok vzorec. Veliko bolj sem bila nagnjena k razmišljanju, da so to osamljeni primeri, ki jih ne smemo posploševati. A hkrati sem vedno večkrat naletela na podobne reči, ki so me tudi vedno bolj razburjale ob dejstvu, da imamo v Sloveniji neverjetno prijazno zakonodajo do ljudi, ki prihajajo v Slovenijo iz območij nekdanje Jugoslavije, četudi ti niso del EU. Prav tako so me streznili tudi npr. seznami čakajočih za socialna stanovanja, na katerih praktično ne najdeš slovenskega priimka (se zavedam, seveda, da so tudi nekateri Slovenci lahko na ič, a količina priimkov neslovenskega zvena je res neverjetna, saj gre za nekje okrog 90% takih priimkov po moji subjektivni oceni). Podobno sem bila šokirana ob priimkih podobnega zvena tudi takrat, ko sem na Facebooku videla spisek naših sodnic in sodnikov. Človek se vpraša, če je sploh še v Sloveniji? Zdaj že kar slišim nekatere ljudi, ki so se že odločili in me potisnili med »nacionaliste«, polne »sovraštva« do drugih narodov, na Facebooku me je nekdo ob podobni objavi označil za rasistko.. In kar ni mogel nehati z obtožbami, četudi sem mu dokazovala, da: 1.      Pri narodnostih ne gre za rase in je torej rasizem povsem zgrešen pojem (ob tem, da ga je v javno debato in v pejorativni rabi med prvimi uvedel Trocki, ko je želel obtoževati Ruse, ki so začeli govoriti o problemu omrežij, ki jih na podlagi nacionalne pripadnosti pletejo med sabo vladajoči komunisti). 2.      Pri narodni zavesti in zavesti o izginjanju naroda ne govorimo o tem, da sovražimo druge, temveč o tem, da izginjamo mi, Slovenci. To je preverljivo dejstvo in pri tem moramo vztrajati vsaj tako brez odstopanj, kot so vztrajali naši predniki v območjih držav, v katerih so bili Slovenci brez svoje politične moči. Preprosto je. Naj ponazorim ta odnos z eno anekdoto, ki naj bo v tem primeru le prikaz, ne dokaz. Nekega dne peljem kužka na sprehod in ker očitno nisem dobro zaprla vhodna vrata, sem ob prihodu nazaj na stopnišču moje hiše srečala 3 ženske, očitno Romkinje. »Kaj pa delate tukaj?«, sem jih vprašala. »Šle smo notri, ker je bilo odprto«. Prijazno sem jim pokazala vrata in rekla, da se to ne dela, če te nekdo ne povabi. Podobno bi naredila tudi, če bi na stopnišču srečala 3 Nemce, 3 Angleže ali pa 3 Kitajce… In verjamem, da je tak običaj dokaj normalna stalnica v teh krajih- zelo težko si predstavljam ljudi, ki bi bili veseli takega nepričakovanega prizora v svoji hiši. Toda pomislite; kaj bi lahko naredila, če bi te tri Romkinje rekle, da jih ščiti zakon? Da so one brez dvoma lahko tukaj, imajo vso podporo vseh možnih sporazumov, zakonov in bi s sabo imele od države postavljenega zagovornika, ki bi zatrdil, da moram odslej tudi vsak mesec od svoje plače oddvojiti nekaj sto evrov za njihovo preživetje in jim dati vsaj eno sobo v stanovanju. Treba je pač vzdržati, gre za prehodno fazo. Slovenija se sooča s sistematičnim, načrtnim uničevanjem vsega, kar je povezano s tradicionalno slovensko kulturo, načinom življenja in najbolj bistveno- sooča se z načrtovanimi dejavnostmi, ki povečujejo delež v tujini rojenih ljudi in zmanjšujejo delež Slovencev. Podatki o deležu ljudi v Evropi, ki imajo neevropsko poreklo kažejo na hude težave, ki jih znajo v prihodnosti imeti naši otroci, a se mi tega še ne zavedamo. Nastajajo no-go cone, tradicionalna medsebojna razmerja se rušijo. Ljudje se izseljujejo iz predelov, v katerih se ne počutijo več doma, čeravno so lahko generacije pred njimi živele v istem mestu stoletja. Se zavedamo krhkosti človeških odnosov? Pomislimo na to, kako delujejo med sabo povezani sistemi v državi. Sama delujem v šolskem sistemu in se mi zdi nujno spregovoriti tudi o tem. A seveda se zavedam, kaj bi to lahko povzročilo meni in mojim sorodnikom, v kolikor bi se izpostavila. Že samo to dejstvo, da o nekaterih stvareh sploh ne moremo govoriti na glas, ne da bi bili v strahu pred socialno kontrolo ali celo pred kazensko odgovornostjo kaže na dejstvo, da je situacija zelo čudna, če ne že kar nevzdržna. Šolski sistem je ena večjih sistemsko urejenih dejavnosti v Sloveniji, vezana na druge sisteme v državi- npr. na socialni sistem ter sistem podeljevanja različnih subvencij, na zdravstveni sistem, na sistem zaposlovanja ipd. Pred časom smo lahko brali v Dnevniku (https://www.dnevnik.si/1042910000), kako je na srednjih šolah potekal vpis več deset tisoč fiktivnih dijakov, pri čemer so vsak vpis zaračunali in hkrati s tem omogočili tem navideznim »dijakom« kup različnih možnosti, od katerih je bilo delo preko študentskih napotnic le en delček privilegijev. Takih fiktivnih vpisov, ki jih izkoriščajo v veliki meri državljani republik iz bivše YU, je ogromno. Po navadi vpišejo dijake starši sami, to so večinoma očetje, ki delajo v Sloveniji. Poznam primer državljana iz Makedonije, ki je po mojih podatkih vpisal svoja dva otroka kar šest let zapovrstjo. Otroka seveda sploh nista bila nikoli tukaj. In takih primerov je zelo verjetno precej, verjetno res mnogo. Obstajajo nekatere ocene (ta namig sem dobil od nekoga, ki deluje na sindikatu vzgoje in izobraževanja, a se o tem prav tako ne sme javno opredeljevati), ki nakazujejo na to, da bi bila lahko tretjina vpisanih v terciarno izobraževanje zgolj zaradi statusa in koristi, ki jih tak vpis prinaša. Dejstvo je namreč, da je za mnoge mlade socialna varnost vezana na veljaven šolski status, ki ga lahko s pridom izkoriščajo do 26. leta starosti –s polnimi ali delnimi bonitetami, v katere je vključeno tudi delo prek študentskega servisa celo po prekoračitvi te starostne meje. Ugodnosti, ki jih prinaša veljaven dijaški oziroma študentski status – vse to ti avtomatsko pripada z vpisom v izobraževanje odraslih: - obvezno zdravstveno in dopolnilno zavarovanje do 26. leta, - davčne olajšave, - delo preko študentske napotnice, - subvencioniran prevoz javnega prometa, - subvencionirana prehrana (študentski boni), - subvencionirani stroški bivanja,  - štipendije, otroški dokladi itd Tujci vsekakor izkoriščajo vplačila preko študentskega servisa za svoje delo, davčne olajšave, štipendije, otroške doklade, zdravstvene preglede……in na koncu združitev družine…otroci se fiktivno šolajo pri nas, on dela pri nas…..se pravi, da je čas, da gredo vsi v EU…. Če zaključimo s premislekom o tem, kaj to pomeni v finančnem smislu, bi lahko zadevo pogledali iz vidika nekega podjetnika, ki ima delavca iz ene od nekdanjih republik Jugoslavije in cel aparat »uvoza« teh ljudi to podpira. Toda ta »logika«, da je ta delavec »cenejši« od Slovenca (ali pa, da Slovenec tega noče delati- tudi takih neslanih argumentov sem bila deležna), se razporedi po celotni horizontali in vertikali državnih subvencij, dodatkov, dokladov, socialnih stanovanj in drugih transferjev, ki na koncu ob tem enem delavcu pripadajo celi družini takoj, ko nek tak oče vpiše svoje otroke v šolo. Tako se za enega takega delavca nabere toliko drugih dodatkov, da je iz vidika države ta »poceni« delovna sila naenkrat dražja od vsega, kar dobimo na trgu delovne sile med Slovenci. A to še ni vse, ko smo že na začetku omenili prehodno obdobje do izumrtja naše kulture. Z vsako tako družino se v Sloveniji zmanjša potencial na več različnih nivojih, ki tudi ob najbolj izobraženih in najbolj kulturnih priseljencih (kar je samo po sebi že kar redkost, nalijmo si čistega vina) preprosto usiha, saj se število Slovencev v odnosu do tujcev nezadržno manjša in sili v razmerje, ko ni več poti nazaj. V tem smislu je tale moj prispevek, četudi anonimen in seveda tudi precej amatersko napisan, se opravičujem, obupen poskus razlage situacije skozi vidike, ki jih ljudje po navadi niti ne pomislijo. Hkrati pa tudi prispevek k temu, da se morda nekje nekdo zbudi in od države, naših politikov in naših intelektualcev zahteva, da se oblikuje neka jasna politika priseljevanja. Seveda v EU ne pričakuje nihče, da se bo vse kar ustavilo (no, celo ob Covidu se je obisk južnih republik nadaljeval kot da se ni zgodilo nič). A suverena država, katere etnično večino, ki kljub vsemu še vedno daje ime sami državi, torej Slovenci Sloveniji, predstavljamo res minoren narod, za katerega bi lahko brez vsake večje študije mirno rekli, da je na robu preživetja. Ja, vsi že razumemo, gre za prehodno fazo. Toda, jo bomo prebrodili in preživeli? Na Madžarskem so (verjetno med redkimi v EU) uspeli povišati rodnost. Prav tako sem pred kratkim gledala en prispevek iz Hrvaške (na hrvaški tv), kjer so s podobnimi ukrepi začeli dvigovati rodnost. Gre za pametno politiko urejanja stanovanjskega problema mladih, pri čemer se avtohtonim, ogroženim prebivalcem Slovenije lahko ponudijo stanovanja v najem, najemnina pa se potem vključi v vsoto odkupa stanovanja, saj ti mladi sčasoma pridobijo boljše službe, postanejo bolje stoječi tudi v finančnem smislu. Na Madžarskem imajo to rešeno tako, da mladim zaposlenim dajo kredite, ki pa jih potem postopoma odpisujejo po deležih glede na to, koliko otrok dobijo v naslednjih letih. V tej prehodni fazi bi morali torej vsaj poskusiti narediti poteze, s katerimi bi povečali rodnost in vzpodbuditi Slovence, da ostanejo v Sloveniji in si zagotovijo normalno življenje v lastni domovini. Ob hkratnem dobrem premisleku o priseljevalni politiki, seveda.   

Thu, 22. Apr 2021 at 15:22

189 ogledov

Imunski sistem predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela
V sobotni prilogi Dela v dolgem intervjuju predsednik računskega sodišča (RčS) Tomaž  Vesel pravi, citiram:  »Imunski sistem države se ruši... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem tovarne zlobe. Dopuščeni so pritiski tretjerazrednih uradnikov. Naše edino orožje je  argumentacija vsakega podpisanega stavka. Enako velja za Ustavno sodišče….. Če je kaj narobe moramo odreagirati …«. To so zelo hude in močne besede, ampak stvarnost je še hujša. Računsko sodišče je namreč samo sestavni del tega in tako deformiranega imunskega sistema, tega in takšnega kot ga kritizira. Kajti imunost ne deluje, očitno se bolj ukvarja predvsem s političnim obračunavanjem – revizije zelo pomembnih projektov pa čakajo in čakajo.  Že 2 leti in 3 mesece čakamo na revizijo vladnega projekta 2 tir, vmes pa so se pred tem - od leta 2014 do marca 20020 zamenjale 3 vlade. Zato ne pravijo državljani zaman, da je RčS enooki in brezzobi tiger in žal se očitno njegov predsednik zelo trudi, da tako ostane. Kot je znano revizija investicijskega programa projekta 2tir iz leta 2019 še vedno na čakanju. Zato pozivam predsednika RčS, da nemudoma zaključi in objavi  revizijsko poročilo o trenutno ključnem projektu v Sloveniji, to je vladnem 2tiru. Milijarde bodo šle v nepovrat, povzročena bo nepopravljiva okoljska in težko popravljiva finančna škoda. Podzemna ekološka bomba pa grozi z uničenjem podzemnih in nadzemnih vod. To so prave tovarne zla, ne tiste, ki jih predsednik Vesel tako samozavestno omenja v intervjuju v Sobotni prilogi Dela. Računsko sodišče je edina institucija v državi, ki ima tolikšno pristojnost in moč, da lahko ustavi takšne in tovrstne pohabljene politične projekte. Da gre za političen projekt ni dvoma. Da je katastrofalen se kljub molku predsednika Vesela in veselim pravljicam ministra Vrtovca vedno bolj vidi. Institucija, ki se deklarira kot sistem zavor in ravnovesij, je v resnici generator zavor in povzročitelji neravnovesij. Z neuporabo moči vodilni v njej zlorabljajo moč, ki jim jo po zakonu daje institucija. Pri tem ne gre za vlado, kajti vlade se menjajo, režim pa ostaja isti. Zato zveni kot norčevanje in slaba šala ko Tomaž Vesel pove: »če gre kaj narobe, moramo reagirati še preden gre kaj zares narobe. Če v imunski sistem nastaviš kimavce, brez rezultatov in referenc, ta razpade. Na konci izgublja cela skupnost«. Ali res in kdo !?  Izkušnja kaže, da izgubljamo prav zaradi njegovega ne ukrepanja. Zato od predsednika RčS pričakujem, da opusti »najvažnejšo postransko stvar na svetu« in se posveti temu za kar ga plačujemo davkoplačevalci in državljani. Kdo v SLO blokira spremembe ? Žal so prav vodilni ljudje v institucijah blokatorji sprememb, namesto generatorji razvoja in iniciatorji prememb. Zato od RčS pričakujem ukrepanje, ne zgolj piarovsko kazanje mišic za dimno zaveso neukrepanja. Čas Corone je lahko čas streznitve. Gospod Vesel, zelo veseli bomo, ko boste pričeli delati za  javno dobro in v javno korist in boste prenehali politizirati in boste po 2 letih in več, končno opravili dolžnost - revizijo projekta 2TIR, in to ne samo s stališča učinkovitosti, pač pa predvsem s stališča smotrnosti.  Tedaj bomo vsi na isti strani. Psi vojne in tovarne zla bodo postali vaši zavezniki, državljani pa vaši hvaležni davkoplačevalci. »Neodvisne« medije, RTVSLO in STA pa pozivam, da končno pričnete poročati o tem, o čemer zdaj nočete niti slišati. Imunski sistem države bo močno okrepljen, ko bo Računsko sodišče in z njim njegov predsednik, začelo opravljati svoje glavne profesionalne in ne postranske ljubiteljske naloge, kljub temu da gre za najpomembnejšo postransko stvar na svetu – nogomet in 5 krat manjšo plačo od vašega pregrešnega postranskega zaslužka.  Gospod Vesel, poskrbite torej, da vladni drugi tir ne postane »sladko jabolko pregrešnega navdiha« za financiranje volilnih kampanj za naslednjih 45 let.    Zato je 2tir tako pomemben - za našo sedanjost in za našo prihodnost. Kajti ne gre samo za izgubo 2 milijard, gre za zaton demokracije !

Thu, 15. Apr 2021 at 21:21

301 ogledov

2. TIR - slovenski Titanic
Na Arreviji objavljamo tekst Vilija Kovačiča, ki je spremno pojasnilo k ovadbi ministra Jerneja Vrtovca v povezavi s projektom 2. tir. Gre namreč za enega od največjih projektov, primerljivega s TEŠ 6 ali deli avtocestnega križa po svoji megalomanski finančni konstrukciji. Tisto, kar najbolj bode v oči, je kar 20% nenamenska finančna poraba in izrazito problematičen ekološki vidik tega projekta.  Iz tega razloga se nam na Arreviji zdi pomembno, da se tekst objavi, čeravno je objavljen tudi po nekaterih drugih medijih, seveda pa (pričakovano), tega ne objavijo niti enem večjem mediju, ki se ves čas razglašajo za "neodvisne".  Arrevija DRUGI TIR – Slovenski TITANIC - KO SE LADJA POTAPLJA JE ČAS, DA ORKESTER  PRENEHA IGRATI ! (Pojasnilo h kazenski ovadbi in obtožnici ministra Jerneja Vrtovca) Razlogi za pregon na videz "nič krivega" in všečnega ministra Vrtovca so številni. Bistvo 11 strani dolge obtožnice pa povzemamo tukaj:   1.     V SLO je velika večina državnih infrastrukturnih investicij megalomansko predimenzioniranih in napihnjenih, posebej še odkar dobivamo tudi EU sredstva, kajti projekt, ki kandidira za EU denar mora biti dovolj velik in megalomansko pre napihnjen, da pride v konkurenčni izbor. In odkar je SLO članica  EU, se je zato po dolgem in počez silno razcvetela korupcija. Pod EU sredstva štejem tudi posojila EIB banke in EBRD banke. 2.     Razcvetela pa se je tudi fantazija neumnosti in samopašnosti projektantov in arhitektov, katere  višek je zdaj pomična streha v cerkvi na kartuziji v Žičah.  Vendar, pri Kartuziji gre za 2 milijona, pri vladnem 2 tiru gre za 2 milijardi. Na 3 razvojni osi gre za stotine milijonov. In vedno se  najdejo  super drage variante, katerih škoda – cena, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, niso le pregrešno preplačane korupcijske milijarde, pač pa tudi nepovratno degradirano okolje – Glinščica in Tinjansko hribovje, pri 3 Razvojni osi pa celo rušenje mnogih domačij in človeških bivališč ter degradacija obdelovalnih kmetijskih zemljišč.  Ob tem pa spomin ne more mimo megalomanskih propadlih državnih investicij v bivši Jugoslaviji, ki so povzročile enako uničevanje okolja in so nas stale desetletja  zaostanka ekonomskega razvoja. 3.     Leta 2014 kmalu po Cerarjevi sanjski zmagi na volitvah, je nova resnica obsijala Slovenijo in priča  smo bili novemu butalskemu izumu, to je "Korupcija na zakonit in etični pogon". Miro Cerar & Rajko Pirnat, sta inovirala in patentirala prevaro desetletja, njena zapeljiva skušnjava pa je v formuli: ko korupcijo skriješ - imputiraš v ZAKON, korupcija izgine, saj  postane zakonita in nevidna, skratka korupcije ni več.  Infrastrukturni projekti pa postanejo sladko jabolko pregrešnega navdiha za vsako novo garnituro na oblasti, in celo način funkcioniranja politike za več generacij.   Pri 2 tiru je ta sladkost še posebej izrazita in se vleče že skozi 3 vlado. Predmet tega navdiha je 45 letna koncesija, ki jo podeljuje (ZUIGDT- zakon o upravljanju in izgradnji 2 tira) podjetju 2TDK, ki je v lasti države.  Solastništvo tujega vlagatelja pa je zgolj kamuflaža za prevaro in mednarodno pokritje projekta, katerega žrtev bo slovensko gospodarstvo, slovenski davkoplačevalci in nepovratno degradirano okolje. Bistvo vse sladkosti pa je v tem, da je v 8 členu tega zakona omogočena nenamenska poraba v višini 20 % , obseg in višino prihodka pa s taksami in predpisi določa država, to je  vsakokratna oblast.  Na ta  način je preko zakona  omogočeno financiranje volilnih kampanj do leta 2065. Zato je vladni 2tir pregrešneo sladko jabolko navdiha, ki se mu nobena oblast noče odpovedati in vsi po vrsti pozabljajo kaj so govorili pred volitvami.  4.     Pred volitvami 2018 so vse politične stranke orkestrirano kritizirale zakon o 2TDK, ko pa so se same povzpele na oblast, o nasprotovanju ni bilo več ne duha, ne sluha.  Nadzorne institucije - Računsko sodišče RS in KPK pa so zvesto gledale stran. RčS, Tomaž Vesel – že dve leti in 3 mesece odlaša z revizijo investicijskega programa tega projekta, čeprav bi  prav RčS projekt s tolikšnimi nezakonitostmi in  kršitvami z lahkoto zaustavilo.  KPK pa še danes modro molči  o tem, da  ji je Cerarjeva vlada 2017 odredila zgolj eno dnevni (to je 24 urni) rok za izdajo mnenja o korupcijskem tveganju tega spornega zakona.Opravilno nesposobno in pristransko Ustavno sodišče RS pa vsebinskih pritožb nikoli ni obravnavalo, oziroma jih serijsko zavrača in meče v koš brez obrazložitev.   5.     Glede na povedano lahko na kratko strnemo  bistvo te zgodbe v kateri se vse varovalke  z ministrom na čelu popustile.  To je zgodba o tem o kako so Butalci dokončno premagali pamet. Pri tem jim žal veselo asistira inkriminirani minister, ki se enako kot vsi  slovenski mediji delajo nevedne in se kot klop oklepajo, tega 20 let starega in povsem zastarelega  projekta. 6.     Ob referendumu 2017 in 2018 so "desne" stranke SDS, NSi in GOD pridno zbirale podpise proti zakonu. Problem je seveda obravnaval tudi DZ. O tem obstoja pisni dokument DZ – sklepi komisije za nadzor javnih financ in proračuna  (KNJF), ki ga prilagamo. Sklepi so bili sprejeti praktično soglasno. Celo več, 20.02.2019 so poslanci DZ na seji KNJF- tako pozicija kot opozicija skupaj sprejeli tudi točko 1 in točko 4 to je, da IP za 2tir revidira Računsko sodišče. Žal pa moramo glede RčS ugotoviti povsem neodgovorno zavlačevanje zadeve s strani RčS. Prav tako pa tudi minister ni naredil nič, da si pridobi revizijsko poročilo, sam pa je kot minister ravnal povsem nasprotno. V nasprotju z 2. točko je vseskozi ignoriral sklep, da preveri alternativne rešitve, kar bi moral minister sicer storiti v 6 mesecih.  Sicer pa je imel dolžnost to storiti ob prevzemu funkcije na začetku svojega mandata. Poleg pričujoče ovadbe in obtožbe je podana  tudi ovadba s strani drugih proti kolektivnemu  storilcu - ne pa ministru, ki pa po naši oceni seveda ne more spremeniti ničesar, kajti kolektivna odgovornost nas vedno pokoplje in na koncu vse skupaj postane zgolj dimna zavesa za neukrepanje. Zato ne pristajamo nanjo, ampak terjamo individualno odgovornost ministra na funkciji, ministra kot nosilca javnih pooblastil in oblastne moči.    Minister, ki noče, ali ga je strah storiti karkoli in ne stori ničesar, čeprav bi moral ukrepati in ustaviti projekt, je vsekakor prvi odgovoren, čeprav on seveda ni edini odgovoren. Namesto tega pa smo priča, da se minister z zavoženim projektom celo hvali. Ob tem ko Italijani v FJK že brusijo nože za zaustavitev projekta. Ključna pot do konca agonije tega Titanic projekta, je izvedba PROJEKTA NA KLJUČ z mednarodnim javnim razpisom in  z limitirano ceno in  po alternativni trasi, ki ne bo ogrožala vodnih virov, kraškega podzemlja in naravnega okolja in prihranili bomo več kot 2 milijardi, ki jih seveda krvavo potrebujemo drugje.   Sedanji čas terja tudi revizijo mišljenja in glasnost tistih, ki si še upajo razmišljati brez predsodkov, in s svojo glavo. Pri tem bi morali biti ministri prvi, ki si to želijo, ne pa da bežijo, molčijo in se skrivajo pred vprašanji na katera nimajo odgovora. Molk organa je prav tako kaznivo dejanje ! * To pojasnilo pošiljam v objavo Slovenski tiskovni agenciji STA, Nacionalni tiskovni agenciji NTA ter vsem medijem - 350 naslovnikom. Ovadbo in obtožnico v celoti  dobite na internetni povezavi. https://drzavljank.si/post/587610/kolektivna-kazenska-ovadba-in-obtoznica Stališče Italije pa je prikazano na:   https://www.primorski.eu/se/dezelna-vlada-fjk-proti-drugemu-tiru-divaca-koper-FI813135 Po pričakovanju, da bo oblast morda srečala pamet, mnogi ljudje čakajo na čudež, da bo oblast vendarle spregledala, saj si žaga vejo, na kateri sedi. Ker se to ni zgodilo in ni realno, da se bo, naj se zgodi, kar se je moralo zgoditi. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. In seveda sodišče! Pozivamo vse medije naj ne bodo pogrebci lastne nesposobnosti, naj bodo končno glasni in nepristranski za pravo stvar.  Vsekakor pa ne smejo ravnati tako kot je pri TEŠ6 nekoč ravnala RTVSLO! Opazka, da je zdaj prepozno, ne šteje. Bolje pozno kot nikoli, čeprav nikoli ni prepozno! Za prave stvari je vsak čas pravi !               Ljubljana 13.04.2021   Vili Kovačič, državljan K.

Sat, 27. Mar 2021 at 20:52

630 ogledov

Kako postaneš fašist (ja, seveda se šalim. Šalim se, šalim! A lahko razumeš, da se šalim??)
(pazite, prosim, v tekstu je nekaj sarkastičnih opombic, da ne boste mislili, da vse mislim smrtno resno. Šalim se. Ja, saj razumete. To je takrat, ko ne misliš to, kar rečeš in računaš na to, da bodo ta miselni obrat sogovorci prepoznali.) Ker je prišlo do tako hudega viharja v kozarcu vode, bi tudi sam rad zavaroval svojo papirno barčico, da ne bi potonila na dno vseh lončkov, ki so jih pristavili različni ljudje in mediji v aferi »Fašistični medij NTA«. Najprej bi rad omenil, da sem bil že takoj pri prvem ogledu videa povsem prepričan, da je šlo za sarkazem. Prepričan sem bil tudi zato, ker se Aleš večkrat pošali glede svojega »statusa« v očeh levičarskih progresivnih borcev za socialno pravičnost. In skoraj vedno se pošali podobno sarkastično. In skoraj vedno se najde kdo, ki tega sarkazma ne razume in mu moramo drugi pojasnjevati, da je to le sarkazem. Torej on se pošali!!, bom še enkrat napisal POŠALI !, da je NTA fašistični medij. In ob tem naj dodatno poudarim, da kar nisem mogel verjet, da je ta del nekdo interpretiral na način, da gre za resno predstavitev. In še bolj sem bil šokiran, ko je to interpretiral Aljuš Pertinač na tak način. Zato sem šel gledat video še nekajkrat. Nekajkrat sem si prevrtel ta del in vsakič sem to dojel kot sarkastično opombo. Kajti zavedati se je treba, da so takoj, ko se je pojavila Nacionalna tiskovna agencija,  iz ne-desne strani na Twitterju, FBju in po nekaterih medijih planili po njej (tudi) z besedami, da gre za »fašistični, rasistični, naci« medij, ki da je last »fašistične« stranke SDS ipd. Ne samo to. Že v nekaj dnevih od rojstva tega medija je prišlo tudi do uspešnega kibernetskega napada na ta medij. (Ja, radovednim se poraja vprašanje KDO bi jih napadal? Zakaj? S tem napadom so onemogočili normalno delo NTA za nekaj dni in v tem času tako rekoč povsem cenzurirali vso vsebino NTA. Seveda smo s tem tudi naročniki, ki smo podprli ta novi medij, bili ob vsebino.) In glede Stefana Molyneuxa je dejstvo, da so ga čisto neopravičeno stigmatizirali, da gre za rasista, belega supremacista in podobno. Priporočam ogled njegovih videov in njegovih intervjujev. Aja, ups, ne morete več normalno gledati teh videov. Ker so jih preprosto ukinili. Cenzura pač… No, nekaj jih je še vseeno. Tukaj en pogovor z enim Judom: link. Prepričan rasist Molyneux se kar pogovarja z Judom, hm. (Za vsak slučaj- tole je bil sarkazem). Prepričajte se sami. Pogovarja se z znanstveniki, citira znanstvena dognanja. Ljudem pove, da on ni strokovnjak za to, in da se je zato bolje zanesti na strokovnjake, znanstvenike. In si ustvarjati mnenje glede različnih kontroverznih vprašanj na podlagi dejstev. In tudi Stefana so iste skupine »bojevnikov za socialno pravičnost« (SJW- social justice wariors) stigmatizirale za fašista. Torej je bila sarkastična napoved Aleša Ernecla povsem upravičena in celo logična.   Ampak kaj ima to opraviti z mano?? Mene je Aleš poklical kak mesec pred vzpostavitvijo platforme NTA. Vprašal me je, če bi kdaj občasno napisal kaj.. npr. kakšno kolumno ali kaj takega. Ja, seveda, sem rekel. In potem sem videl, da me je dal v kolofon med sodelavce. Kot podobni mediji dajejo v kolofon ljudi, ki se sicer ne ukvarjajo z medijem samim, pišejo pa zanje kakšne vsebine, po navadi kolumne. In ker ga poznam vem, da je vse,  kar dela v kontekstu svojih zapisanih misli in pogovorov daleč od tega, da bi bilo to na kakršen koli način povezano s fašizmom. Tudi sam sem pisal o napačni rabi imena »fašizem«. Tukaj npr.: link. In kako pride zdaj do takega viharja, da imamo v Sloveniji »fašističen« medij? Zelo preprosta, udbaškim ali stasijevim podobna naloga. Če ste starejši od 50 in vaši sorodniki niso bili nikoli v KPJ, potem veste, o čem govorim. Ali pa, če ste gledali kdaj film »Življenje drugih« o vzhodnonemškem primeru nekega para, boste ravno tako lahko razumeli, o čem govorim.   1. nekomu rečejo, da ob prvi manjši napakici zažene vik in krik. Oziroma ukrepa. 2. Nekdo je zagnal vik in krik ob sarkastični opombi, da gre za »fašističen medij«. To izjavo so potem vzeli iz konteksta malo daljšega uvoda. Na koncu tega daljšega uvoda predstavitve Stefana Molyneuxa Aleš reče: »I'm joking«, toliko v vednost (prevod: »šalim se«. Torej je Aleš dobesedno povedal, da se šali). 2. Takoj, ko nekdo objavi, da je sam urednik »priznal«, da vodi »fašističen medij«, se najprej odločijo za odpoved sodelovanja na kar najbolj glasen način tisti sayanimi, ki so to »spremljali« od blizu. (Se kdo spomni, kako so spremljali ljudi včasih? Kako je ob Kocbeku do konca življenja bilo nekaj njegovih »prijateljev«, ki so ga »spremljali«, in ki so veselo pisali poročila in ga, ko je bilo treba, tudi ovajali, se o njem lagali in podobno… Zelo preprosta naloga, v resnici… samo čakaš na primeren trenutek). Poglejmo, kdo je bil tukaj najbolj hiter. Pertinač. Aljuš. Nekdanji član SD (prebarvani komunisti) in ta isti človek, ki se je podpisal takoj, ko je bil Bernard Brščič ovaden zaradi domnevnega zanikovanja okrogle zemlje pod pismo, ki so ga podpisali tudi drugi »strokovnjaki«, člani stalne delegacije Slovenije za kolaboracijo pri Združenju za mednarodni spomin na holokavst. (https://holocaustremembrance.com/sites/default/files/ihra_-_slovenia_statement.pdf). Aljuš kot en od teh, ki zatoži Bernarda Brščiča. No, sum glede Bernarda Brščiča je bil v tem lovu na čarovnice ovržen. Takoj za Aljušem je hitro pristavil svoj lonček Boštjan M. Turk. Izobraženec, predavatelj, ki tvorno sodeluje in od blizu spremlja (spremlja?) tudi izjemnega misleca Toma Sunića. Kdor ve, kaj dela Sunić, verjetno tudi zna potegnit paralele in videt analogije… Tudi dr. Boštjan M. Turk domnevno ni razumel tega, da gre za sarkazem in nekako je preslišal tisti del na koncu (I'm joking)… Nakar so se ustrašili najbolj neustrašni desni sodelavci NTA. In hitro, da ne bi prišlo do kakšnih neželenih posledic v času, ko JJ hiti podpirati »sestrski Likud« na volitvah v Izraelu in se pripravlja na predsedovanje Slovenije EU, odpovedo sodelovanje z NTA tudi Vinko Gorenak, Edvard Kadić in Alojz Kovšca. OK, Kovšca je Aleša vsaj poklical, razložil razloge in to posebej razložil v dodatnem besedilu (mislim, da na svojem fb profilu)… Kajti zdaj je že povsem jasno, da je laž resnica postala… ker so povsod že to objavili. In ker so povsod objavili, potem je seveda res. To, kar so povsod objavili. Ko je pač povsod v velikih medijih objavljeno, je res. In ljudje verjamejo in zato, ker je to kar naenkrat res, vsi tisti, ki so s to »lažnico« pošpricani, hitro bežijo, saj jih ljudje imajo za fašiste. A si ti res fašist, te vprašajo? Mene so. In ljudje se distancirajo… tudi v strahu, da ne bi bili prepozni in bi bili potem na črni listi pri Kučanu ali Golubiču ali pri kakšni gospodinji, ker ona še najbolj in še predobro pozna zgodovino, saj se je učila o bitkah iz partizanskih in tudi iz holivudskih filmov. (Sem že povedal, da medtem JJ pošlje podporo Likudu, njihovi sestrski stranki, ki jo vodi Netanjahu, v Izraelu?  Saj veste, to je tisti Izrael, kamor je pred kratkim NPU poslal telefon podpredsednika Vlade Republike Slovenije, ki so mu ga zaplenili. In sicer so telefon poslali na odklepanje. Ker pri nas ga, tako zgleda, ne more odkleniti nihče, čeprav je podpredsednik Počivalšek rekel, da jim ga lahko on sam odklene, ker je lastnik in pozna geslo. In bi z veseljem to naredil zastonj za NPU.) Tako se dogaja politična realnost po Evropi, po zahodu. A ste vedeli, da na tedenski bazi Janeza Janšo obtožujejo fašizma, nacizma, rasizma in drugih podobnih kolov, s katerimi tolčejo tiste Slovence, ki niso pridni in ne ubogajo čisto vseh navodil glede migracij, marakešev in glede tega, kdaj bo treba nek narod dokončno izbrisat in napraviti življenjski prostor za kogarkoli, da le ni pripadnik avtohtonega evropskega naroda? Mali narodi so »ful« pripravni za tak eksperiment. Ker so mali in lahko hitro izginejo in nihče od velikih se ne sekira. Nekaj o eksperimentu je enkrat govoril en Harvardski insajder tukaj: Kliknite sem in se prepričajte, kakšni poskusni zajčki smo v EU . Ampak ok, grem malo nazaj. Res je, JJ verjetno res ni zase nikoli v sarkazmu rekel: ja, seveda, fašist sem. Ampak levičarji kljub temu zagotovo in stoodstotno »vedo«, da je fašist… Lepili so celo nalepke na različne trgovine, salone in inštitucije, kjer izrecno piše, da je članom SDS prepovedan vstop. Seveda, če so pa fašisti. (Tukaj opozarjam, da je bil to sarkastični stavek, ker se utegne kdo takoj strinjat z mano in me proglasit za pokončnega podpornika borčevske organizacije…) In ko sem pisal ta tekst, ki ga berete, sem šel pogledat še to, kaj o NTA piše Wikipedija. Enako kot mediji. Brez vsake distance, direktno. Tam brez vsake trohice dvoma piše, da je Stefan Molyneux beli supermacist (očitno pisci teh vrstic niso gledali, kaj šele razumeli nobenega njegovega videa. Opišejo ga, kot bi šlo za nekega idiota s pobrito betico, ki bi se drl na ulici po tekmi, da so belci nadrasa in je treba vse druge pobit…) Za NTA piše, da jo vodi Aleš Ernecl, za katerega mediji pišejo, da je član SDS. In ko sem prvič bral, je pisalo le to, da je član SDS.  Skratka, vidim kup tendencioznih poenostavitev, mnoge mejijo na laži, se prijavim na Wikipedijo in začnem popravljat te laži na tem članku v Wikipediji, najbolj odprti in superduper najbolj nadsvetovno naddemokratični enciklopediji v vesolju. Čez nekaj ur so moji mali popravki bili izbrisani in vrnjeni na prejšnje stanje, čeprav sem samo nekaj besed opremil z »domnevno« ali »sarkastično« in dodal eno kratko pojasnilo. Res kratko… Eno poved. In spet se lahko vrnemo na tisto prvo vprašanje čisto zgoraj: kdo?? Kdo je ta človek, ki vsakih nekaj ur pogleda, kaj se je spremenilo na opisu NTA na Wikipediji in to potem preveri ter »popravi«? Tako, da popravi nazaj v prejšnje stanje in poleg napiše, da bo treba premislit o tem, da bi omejili dostop… Pri tej "ful" demokratični enciklopediji. Bi malo omejili dostop zame, da ne bi jaz pisal? Pokličem Aleša Ernecla in mu povem za to. In ker je zelo hiter pri pisanju, je to opisal tukaj Link na NTA (morda se boste morali naročiti) Pogledam zgodovino popravkov. Ker je vse zabeleženo v tej Wikipediji. In vidim, da je več ljudi tukaj. Ampak en glavnih pri tem je nekdo, ki mu je ime »Hinko Gnito« (inkognito)… Se pravi nek tip, ki pod psevdonimom piše in šari po tej wikipedični strani, se postavlja za arbitra itd. Kdo takega človeka plačuje za to, da visi na wikipediji in popravlja stvari na način, da NE ustrezajo dejanskemu stanju?? In zdaj še zaključek Bom zelo na hitro, ker itak že pišem daljši tekst, v katerem se bom skušal spovedati (zopet to govorim sarkastično). Namreč o tem, da če se zavzameš za slovenstvo in za rod, si vse, le človek ne. Takoj te obsodijo rasizma, fašizma, nacionalizma, zmerjajo te s »slovencljem«, stigmatizirajo te tisti, ki se še sekundo prej najbolj zgražajo nad tem, da se nekoga stigmatizira itd itd itd.. In zato človek, ki se zavzame za slovenstvo, nujno mora ves čas pisat neke vrste spovedi. Ker drugače se ga znanci, sorodniki, prijatelji in (iz posebnih, evolucijskih vzrokov) predvsem ves ženski rod takoj odpove. Četudi cenijo npr. Prešerna, Cankarja ali koga, ki se je ravno tako zavzemal za slovenstvo. Ampak… seveda se ne morejo družiti s fašistom, rasistom, nacionalistom, ki je vse to predvsem zaradi tega, ker ima bogsigavedi kakšne osebne težave s samospoštovanjem in se zato spravlja na uboge črnce, južnjake, LGBTjevce, se vsaja nad komunisti, ki so edini bili zmožni premagat najbolj hudičevega izmed vseh zlobnih mitoloških bitij. Uganite sami, kdo je to. Ker, če bom zapisal, boste rekli:  »Še premalo smo vas«…  

Fri, 19. Mar 2021 at 18:38

1107 ogledov

Če sem kot ponosni Slovenec za koga fašist, tudi prav!
Zdi se, da je prostor, ki gradi na narodu in določenih nacionalnih programih, v slovenski politiki že zaseden, a vendar se tudi zdi, da je slovenstvo kot pojem pomensko izpraznjeno. Globalizacija je dosegla svoje, v slovenskih pogojih se je pridružila tudi balkanizacija, ki je premaknila identifikacijska sidra Slovencev drugam. Morda sodobni razvoj človeka poteka na način, ki premika ta sidra iz rodovnega na druga področja, ki so za posameznika bolj temeljna od rodovne pripadnosti, torej iz biologije na vrednostno področje. In pri tem postajajo biološke dispozicije v zavesti modernega človeka manj pomembne oziroma jih nadomeščajo druge, bolj abstraktne, tudi moralne, etične. Tako se lahko vprašamo, ali je slovenstvo danes še temeljna identifikacija osebe, katere predniki so Slovenci oziroma ali je slovenstvo še neka posebna vrednota? Vsakdo se lahko pri sebi vpraša, kje na lestvici njegovih vrednot je to, da je Slovenec. Jaz osebno sem rodovniško Slovenka, spomin mojih prednikov (staršev, starih staršev, njihovih staršev itd) ni segal v nobeno drugo »izvorno« domovino, nihče se torej v družinski rodovni skupnosti ni spomnil, da bi davno nekoč nekdo »naš« prišel od nekje drugod. Zato lahko z gotovostjo rečem, da so, ko se je formirala slovenska nacionalna zavest v 19.stoletju, vsi moji predniki živeli na slovenskem nacionalnem ozemlju. Mislim, da je to tudi edini pravi mejnik v opredeljevanju, kdo je in kdo ni Slovenec. Ko smo Slovenci nastali, se »prebudili« kot narod, se identificirali s to skupnostjo zaradi skupnih navad, kulturnih običajev in, kljub narečnim posebnostim, bolj ali manj podobnega jezika ter se poimenovali za Slovence, so predniki nekaterih, ki danes živimo v Sloveniji, bili tukaj. Bili so prisotni v tistem zgodovinskem času in bili so vključeni v to skupnost ljudi. Zato smo nekateri Slovenci in drugi nekaj drugega. Novodobno marksistično omaloževanje slovenstva, češ da gre za »sociološki konstrukt« ne more izničiti rodovnika. Slovenec se rodiš, ne zato, ker si rojen na teritoriju Slovenije, ampak zato, ker si rojen slovenskim staršem, kjerkoli ti živijo.  Danes smo priča tudi nekakšnemu zapoznelemu poskusu narediti iz slovenstva vsevključujočo nacijo, kar je pri številčno majhnem narodu, kot smo Slovenci, svojevrstni politični debilizem. Nacija (angl. Nation) je širši pojem od naroda. Če je narodov temelj prav ROD (slovenščina je čudovito izjemna glede tega poimenovanja, saj izraža že s samo besedo narod prav njegovo bistvo, torej, rod, predniško linijo pripadnosti), je nacija vezana na pojem države, torej državljanstva. Iz zgodovine so znani nastanki velikih nacij, npr. ameriške nacije, francoske, tudi italijanske, ki so nastale znotraj meja držav, ne glede na etnično in narodno pripadnost državljanov. Pogosto se je vzporedno z nastankov nacije odvijala tudi jezikovna unifikacija, ki je potekala s prevzemom jezika večinskega naroda s strani manjših; veliko jezikov manjših narodov je v tem procesu izginilo. Nekaj podobnega je bila ideja Jugoslavije v času od njenega nastanka do druge svetovne vojne, ko se je sistematično delalo na unifikaciji jezika in naroda, vendar je bilo prav zaradi močne narodne zavesti Slovencev ta jugoslovenizacija takrat neuspešna. Poskusi unifikacije z večinskim jezikom je potekal tudi v »novi« Jugoslaviji. No, zdaj se ta proces jugoslovenizacije Slovencev dogaja kar znotraj Slovenije same. Priča smo paradoksu, ko se Slovenija, država, ki naj bi bila uresničitev tisočletnega sna Slovencev po samostojnosti, spreminja v državo, ki sistematično briše slovenstvo in slovensko nacionalno identiteto. V  vseh svojih operativnih politikah ta država,  uklanjajoč se diktatu globalističnih, posebej EU projektov, izvaja raznorodovanje, ki bo imelo veliko bolj tragične posledice od kakršnih koli poskusov raznorodovanja v preteklosti.  Slovenci postajamo v lastni državi drugorazredni državljani, in to tako drugorazredni, da se državi ne zdi vredno niti to, da nas prešteje, niti toliko nismo vredni, da bi vedeli, koliko nas sploh še je. V Sloveniji se vodijo socialne politike, ki zaradi kriterijev, ki jih postavljajo, favorizirajo priseljence, ne Slovencev. V Sloveniji so socialne transferji namenjeni nizko kvalificirani, uvoženi delovni sili. Slovenec do socialnih transferjev v svoji državi ne pride, njegovi otroci »presegajo cenzus«. Slovenec do državnega stanovanja ne pride, ta so namenjena »socialno ogroženim«, torej priseljeni nizko kvalificirani delovni sili in njihovim družinskih članom. Za Slovenca v tej državi ni zastonj nič! Zastonj privilegiji pripadajo tujcem.  Slovenec je v svoji domovini dober samo za trdo delo in plačevanje davkov, na katerih se bohoti predimezioniran državni aparat, ki, ne glede na  barvo vladajoče koalicije,  že desetletja ne služi več interesom slovenskega naroda. Nasprotno. Slovenska država postaja zgolj administrativna enota bruseljskega centra, ki niti ne skriva svojega prezira do »narodov«, saj pojma »narod« v svojih dokumentih niti ne več uporablja; EU dokumenti, s tem pa tudi njihovi slovenski prevodi, uporabljajo striktno pojem »družba«; tako tudi v Sloveniji ne bomo več našli uradnih dokumentov, kjer bi se uporabljal termin »slovenski narod«; govori se zgolj o »slovenski družbi«. To je globalistična vizija upravnih enot, kjer narodne identifikacije ni več; je samo konglomerat atomiziranih posameznikov znotraj administrativnih meja mikro enot nadržavne tvorbe, v kateri je vseeno, kdo živi. Manj kot je domorodcev, za katere še obstaja bojazen, da se spominjajo nekakšne »narodne zavesti«, bolj kot je identifikacija atomizirana, manj kot je skupinske pripadnosti, šibkejša kot je torej narodna zavest, lažje naddržavne tvorbe unificirano vladajo in manjša je možnost za upor proti njim. Slovenska država s svojim vestnim prevajanjem bruseljskih direktiv in udinjanjem bruseljski eliti tlakuje pot v narodno izkoreninjenje Slovencev. Vodilni politiki se ne zavedajo, da ni dovolj, če si med prepevanjem Zdravljice držijo roko na srcu in da radi tu in tam prisluhnejo harmoniki ali pojedo »slovenski zajtrk«.  Ko taisti politiki obenem sprejemajo ukrepe, ki favorizirajo Neslovence in tujce ter jim radodarno omogočajo brezplačne vrtce za vse njihove od drugega do desetega otroka, je jasno, da tlakujejo pot v konec slovenskega naroda.  Ali je možno spremeniti tok dogajanja? Zgledi iz Vzhodne Evrope kažejo, da lahko. Poljska in Madžarska dosegata velike uspehe, zlasti na področju dviga rodnosti svojega lastnega naroda, torej lastnega rodu, ne nekih imaginarnih »državljanov«. Kajti tudi v Sloveniji ne gre za to, da je potrebno dvigniti rodnost kogar koli, ampak mora slovenska država, torej država, ki smo jo Slovenci ustvarili zase, s stimulativnimi ukrepi poskrbeti za  dvig rodnosti Slovencev. Ker, če se vrnemo na začetek članka, slovenstvo je in bo vedno vrednota vseh nas, ki pripadamo rodu Slovencev! In nihče nam ne more vzeti našega ponosa, da smo Slovenci, potomci naših prednikov, ki so tukaj vztrajali in razvili eno najlepših in samobitnih evropskih kultur. Slovenstvo je in bo vrednota vsem, ki se čutimo z vsem srcem Slovenci, saj so nas starši vzgajali kot Slovence. Zato je čas, da se prebudimo! Slovenstvo ni samoumevno. Zanj se moramo žal tudi v svoji lastni državi še kako boriti,  vsak na svojem področju, brezkompromisno. Predvsem pa se ne smemo pustiti sprovocirati marksističnim izgubljencem, torej ljudem, ki so iz sebe izbrisali svojo narodno pripadnost, zavrgli svoj narod in narodni ponos; ljudem z vsiljeno ideološko identiteto, ki jih pušča prazne in ki dela iz njih potencialno bratomorne lutke v rokah globalističnih elit.  Sem zato, ker sem ponosni Slovenec, ksenofob? Tudi prav. Sem zato, ker sem s ponosom Slovenka, rasistka? Tudi prav. Smo zato, ker smo narodno zavedni in bomo naredili vse, kar je potrebno, da obstanemo na tem ozemlju kot VEČINSKI NAROD, fašisti? TUDI PRAV! Lahko nas zmerjajo, lahko nas preganjajo in kaznujejo za »sovražni govor« - če se mi ne bomo pustili izkoreniniti, nas nihče ne bo mogel. Prva stvar, ki jo slovenski patrioti moramo narediti, je, da se na novo politično organiziramo. Stranke, tudi tiste, ki se umeščajo na desno, so preveč že prepletene z globalistično EU vsebino, morda manj na programsko deklerativni ravni, vendar vsekakor v izvedbi njihove politike. Kot alternativa starim strankam se je pred časom pojavil DOM, ki je vzbudil veliko upanja, da bomo dobili novo stranko slovenskih patriotov. Ali se bo po začetnih neuspehih zmogel na novo organizirati, je v tem trenutku velika neznanka. Prej bi lahko rekli, da je napočil čas za novo, tretjo izbiro.
Teme
jugoslavija resnica kruta resnica jože smole Politika totalitarni sistem diktatura proletariat marksizem leninizem stalinizem

Zadnji komentarji

haapy yack :

1.05.2021 11:18

hoj Kdor se ni nič naučil iz zgodovine se zadeve ponovijo. Gospodarji senc obvladajo. Planirani raspad Jugoslavije. Že davnga leta 1969 so načrtoval raspad JUgoslavije. Obstajajo dve knjigi o teh načrtih iz tistih časov. V njih se govori kako bo Jugoslavija razkosana in razdeljena med tajnimi združbami. Govoril se je kako bodo oni (gospodarji iz senc) stopili na sceno in bodo povzročil veliko zmešnjavo in kaos in s tem namenoma sesul status quo, in bo vse to v povezavi prihajajoče Nove svetovne ureditve. Torej ničesar se ne zgodi kar tja v tri dni, tudi trenutna plandemija ne. In kaj se najbolj bojijo, da se človeštvo prebudi. Za to bo še veliko poizkusov z njihove strani, da nam uturijo čipe, vsadke, GMO hrano in kot pravjo za naše dobro razne olajševa, ki bodo uvajanje tega prinesle. Planirajo, da banke ne bodo delale kak mesec ali več in bodo plačilne kartice aut. Kao iskal bodo rešitev, ki jo že imajo na mizi. Uvajanje čipov... s temi čipi v telesu ljudi bodo lahko z raznimi frekvencami vplivali na raspoloženje ljudi, na zavest, postal bodo depresivni, bolani dobival bodo srčne napade, ki bodo smrtnonostni. Cilj jim je popolna kontrola in prevzem oblasti nad celim planetom. Torej preko teh vsadkov in določenih frekvenc bo mogoče povzročati, srčne kapi, možganske kapi, kot tudi vse druge vrste motenj v telesu in umu. Potem izvajanje določenih nalog, ki jih oseba prepozna kot svoje in jih izvršuje. Eksperimenti so že opravljeni, Recimo kot masovni samomori pod vplivom določenih programov. Bodočnost, ki se je že začela.To jim ne bo uspelo, če se človeštvo prebudi. boditevcvetju
N K :

30.04.2021 09:23

O moj Crom ;) Kot prvo , jaz se ne salim , mislim resno ;) Stefan Molyneux ni to , kar pise na wikiju za njega !!! ;) Pa sem levo usmerjen ;;) Pol pa , ta sala od Alesa ni bila na mestu , skrajno neprimerna sala in kokr vsi vemo v vsaki sali je nekaj resnice ;) Ali kako je ze Ales napisal na Twiterju " Koliko komunističnega terorja lahko trpi en narod, preden se mu strga in se organizira v fašizem?" " Ja, seveda, sem rekel. In potem sem videl, da me je dal v kolofon med sodelavce. " A se ni to isto zgodilo unemu komedijantu ???? " 1. nekomu rečejo, da ob prvi manjši napakici zažene vik in krik. Oziroma ukrepa. 2. Nekdo je zagnal vik in krik ob sarkastični opombi, da gre za »fašističen medij«. To izjavo so potem vzeli iz konteksta malo daljšega uvoda. " Sam tko SDS in RKC delujeta ze ves cas nase samostojnosti , kako naj te pol resno jemljemo ??? Vase napake projecirate na druge in kako naj pol poteka normalna debata z vami ??? " Ker pri nas ga, tako zgleda, ne more odkleniti nihče, čeprav je podpredsednik Počivalšek rekel, da jim ga lahko on sam odklene, ker je lastnik in pozna geslo. In bi z veseljem to naredil zastonj za NPU." Pa ta mantra je tudi smesna , odklenili so ga v tujini , zato , da vi ne boste mogli jamrat , da so dokazi podtaknjeni , ker pol boste mogli drugo drzavo obtozit laganja v imenu Kucana ;) " s katerimi tolčejo tiste Slovence, ki niso pridni in ne ubogajo čisto vseh navodil glede migracij, marakešev in glede tega, kdaj bo treba nek narod dokončno izbrisat in napraviti življenjski prostor za kogarkoli, da le ni pripadnik avtohtonega evropskega naroda?" To je laz in mantra Janeza !!!! Vi tocete po vseh , ki niso za Janeza , samo vraca se vam vas nacin komunikacije. Ta laz vas bo dotokla na volitvah , ena izmed mnogih , ki jo trosite okoli !!! " Ampak levičarji kljub temu zagotovo in stoodstotno »vedo«, da je fašist… " Tudi desnicarji to vejo , vi desnaki pa ocitno ne veste , kaj je fasizem in kako pride do njega , da branite fasista in trdite , da to ni ;) Janez je z svojimi dejanji v zadnjem letu potrdil , da je fasist. " Namreč o tem, da če se zavzameš za slovenstvo in za rod, si vse, le človek ne. " Se ena laz ,zato , ker se borimo za slovenstvo in za rod , ter se ne strinjamo z Janezom , smo po tvoje proti in mislimo , da ti nisi clovek . Kaka bolana misel , zelo otrocje razmisljanje in zelo nevarno !!! Zdaj pa , ko je narod jezen , pa ste sokirani !! " in zato človek, ki se zavzame za slovenstvo, nujno mora ves čas pisat neke vrste spovedi. " Ni res , to pises , ker globoko v podzavesti , se zavedas resnicne situacije in probas sam sebi opravicit svoja napacna dejanja !!! Jiri , spet si povrsen pri podatkih , vedno izpustis podatke , ki ne upravicijo tvoje agende !! Nisi pozabljiv , povrsen si !!!! Za na konec , ti puscam tvojo misel , katero volilci Janeza ne boste sprejeli do volitev in najbrz tudi pol ne. To predsem za vas drzi in zaradi tega je taka jeza naroda , ki se veca !!! " Kajti zdaj je že povsem jasno, da je laž resnica postala… " Pa se lep dan naprej ;) Nino K.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Jugoslavija -Kruta resnica o samoupravnem socializmu