V zadnjih dneh smo slišali besedno zvezo »pravna država« tolikokrat, da je postala mašilo za besedovanja, ki jim ni videti konca. Ponosni državljani »druge Švice« smo uspeli izprositi vbogajme pri bogatih, ali kot se jim sedaj reče, »varčnih« članicah EU, kjer smo končno dosegli status, da lahko sedimo za isto mizo, kot nekakšni revni sorodniki na poročnem kosilu.

Kdo nam pridiga o tem, da smo do pomoči zaradi pandemije upravičeni le v primeru, da bomo spoštovali načela pravne države?! Kot revni sorodniki seveda nismo bili direktna tarča napada, ki ga izvaja že kar nekaj časa EU pod vodstvom bivše članice Stasi-ja, pripadnice naroda, ki naj bi ga bremenila kolektivna krivda za milijonske žrtve, nad večjima, pomembnejšima in za Evropo bolj nepogrešljivima članicama, ki naj bi jih, če gre verjeti njegovim izjavam, podpiral tudi naš predsednik vlade. Če ju je, hvala Bogu, ker, pogojevati pomoč, ki pade z bogataševe mize, s »spoštovanjem pravne države«?

Včasih bi rekli, da naj se jim posuši roka, da ne rečem jezik, in da bi morala strela udariti naravnost vanje vsakič, ko so izrekli besedo »pravna država«.

V Evropi je »pravna država« očitno evtanazirana, milostno usmrčena.

Naivni smo mislili, da so sodbe Evropskega sodišča za človekove  pravice nekakšne božje sodbe, Bog pa se ne moti, ali ne? Vendar smo kaj hitro ugotovili, da temu ni tako. Tolažili smo se, da sodišče ni sestavljeno le iz sodnikov držav članic EU, temveč z vsemi, tudi s sodniki iz eksotičnih držav, ki so nam bistveno dlje, miselno kot geografsko, pa so nas neprijetno presenetile sodbe.

Zaradi primera Lukenda smo spreminjali procesno zakonodajo, ustvarjali vrsto novih delovnih mest, sodniki so dobili pomočnike, pomočniki pomočnike, svetovalci svetovalce, sodbe pa so postajale vedno bolj izmaličene, tako vsebinsko kot tekstovno. Obup stranke, ki ne razume, kaj je »pesnik hotel povedati«, čeprav ima sodba toliko strani kot marsikatera knjiga, poznamo vsi odvetniki. Kazen, ki si jo kot odvetnik prislužiš, če nisi bil uspešen na prvi stopnji, pa je, da jo moraš prebrati in jo skušaš razumeti ter dokazati, da preko petdeset strani v ničemer ne izpodbija navedb tvoje stranke.

Vendar odvetniki smo se utrdili, še največje nesmisle sprejemamo in smo srečni, da naši sodniki, vsaj v glavnem, ne sprejemajo in ne sledijo evropski ideji o »pravni državi«.

O tem pravzaprav želim nekaj povedati tudi tistim, ki imate srečo, da se ne srečujete s »pravno državo« v svojem življenju; ki pridete na sodišče le, ko dedujete ali ko iščete pravico proti redarjem ljubljanske občine.

Kako si Evropa predstavlja pravno državo? Ne, ne gre za iste vatle, o katerih nam govori Janez Janša, ne gre za prvorazredne in drugorazredne. Gre preprosto za bele in nebele.

Prometna nesreča s smrtnim izidom bo povzročitelju prinesla zaporno ali pogojno odloženo zaporno kazen, temnopoltemu vozniku, ki bo zapeljal po območju za pešce in se trudil, da bi povozil čim več pešcev, pa zdravljenje na psihiatriji, mogoče psihološko pomoč, saj je bil v času naklepnega umora nič hudega slutečih sprehajalcev depresiven.

Niti Evropa niti Avstralija se nista ovili v črno po takih pokolih. Se pa je, bil je marec 2019, Nova Zelandija »ovila« v črno. Streljanje v mošeji, ki ga je izvršil 28 letni Tarrant, ki je pred tem napisal manifest,  v katerem je skušal obrazložiti nerazumljivo. Celo v Sloveniji smo izvedeli podrobnosti o žrtvah, ena je imela mesnico, verjetno halal, eden je bil pridigar… Ne, nikoli ne more človek doumeti takšnega dejanja, vendar je moje vprašanje, ali se je Evropa, tista varčna, bogata, vprašala, koliko krvi je na njenih rokah? 

Strelec se je vrnil z daljšega potovanja po Evropi, prizadelo ga je, da se Evropa spreminja v Bližnji Vzhod, v Indijo, Pakistan, Afriko, da je majhno invalidno deklico brez milosti povozil islamski terorist. Svet je s polic umaknil knjigo Jordana Petersona, profesorja klinične psihologije, s pomenljivim naslovom »Protistrup za kaos«, baje zaradi fotografije, na kateri se je profesor fotografiral z osebo, ki je imela majico z napisom »Sem ponosen islamofob«.

Katere knjige so umaknili iz prodaje po terorističnih napadih po vsem svetu, ki so se in se dogajajo v imenu islama? Nobenih!

Nasprotno, koran se prevaja v vse jezike, v hotelskih sobah ima mesto poleg Svetega pisma, krščanske katedrale, pomniki naše civilizacije, gorijo, storilcem posilstev se ne sodi, sodi se ženskam, ki spolno nadlegovanje prijavijo, novinarji ne smejo obveščati javnosti, rasno profiliranje storilcev kaznivih dejanj je prepovedano, preprodajalcev droge niti več ne aretirajo, pretepov, za malo sprostitve in zabave, nad nemočnimi starimi, ženskami, učenci, ne obravnavajo kot delikte, ampak kot del integracijskega procesa.

Zato, draga Evropa, ne govorite o »pravni državi«, dragi Janez Janša, ne govorite o prvo in drugorazrednih. Drugorazredni smo postali vsi belci, ker nas tako obravnavajo naša sodišča, ker politiki v imenu nekakšne politične korektnosti odstranjujejo spomenike, lastne spomenike domnevnih zasužnjevalcev v Afriki.

Pri nas stojijo spomeniki dokazanim množičnim morilcem in nisem slišala, da bi Evropa povzdignila glas in zahtevala, da se le ti odstranijo, niti nisem slišala, da bi to zahteval Janez Janša ali njegova vlada, ki se hvali, kot beračica, da je uspela sorazmerno veliko priberačiti. Naenkrat je »pravna država«, zakonodaja, sodišča, policija, davkarija le za bele Evropejce, ki morajo delati pokoro za domnevno izkoriščanje pred nekaj sto leti.

»Pravne države« ni, ni niti iluzije o »pravni državi«, zato me resno zanima, kaj naj bi spoštovali? Naj naredimo, kot člani sekte Svetišče ljudstva, ki jo je vodil Jim Jones, množični samomor? Je evropski Jim Jones Angela Merkel in njena evropska združba?

Je bilo dejanje Nemčije, ki je zaplenila zaščitno opremo med najhujšo krizo, dejanje »pravne države«? Dejanje solidarnosti, enakosti ali skrbi za lastno »rit«? Je skrb za lastno rit tudi denar in ali je Janez Janša Judež, ki je prodal državo za srebrnike?

Naj me nekdo prepriča, da ne gre za kravje kupčije na škodo bele rase!