(Po 7 letih vsi pravniki molčijo)

Zavrnitveni kvorum je unikatni izum slovenskega pravnega ne-reda in je anahronizem, ki mu v EU ni para.

Uvaja namreč neenakost volilnega (referendumskega) glasu , saj glas Z A in glas P R O T I ne štejeta enako. USTAVA v 90. členu namreč veljavnost glasu PROTI pogojuje z dodatnim pogojem to je z 1/5 glasov vseh volilnih upravičencev. S tem je bila pri 2.TIRU brutalno »povožena« večinska opredelitev (ko je bilo več glasov proti od glasov za) kot
neveljavna! In država kljub izgubljenemu referendumu ustavno »skladno« lomasti po milijardah davkoplačevalskega denarja in uničuje prvovrstno naravno dediščino.

Ustavno načelo vsi glasovi štejejo in vsak glas šteje enako je žrtev politične trgovine pred 7 leti - z ustavnimi načeli leta 2013. Več o tem na tej povezavi- POVEZAVA 

Tukaj pa želim izpostaviti predvsem drugačno pot za uveljavljanje volje ljudstva: ZAVRNITVENI kvorum naj se spremeni v POTRDITVENEGA.

Glede na povedano in upoštevajoč izkušnje iz več referendumov v RS, predlagam ureditev, ki bo stimulirala udeležbo na referendumih in bo bistveno strožja do predlagateljev zakonskih predlogov.

To je ureditev, ki je diametralno nasprotna sedanji ureditvi s tem, da ZAHTEVO ZA ZAVRNITEV ZAKONA, SPREMINJA v ZAHTEVO za POTRDITEV ZAKONA – skratka od zavrnitvenega referenduma pridemo v potrditveni referendum in zanj poleg večine glasov zahtevamo kvorum 1/5 glasov vseh volivcev.

S spremembo treh besed v drugem odstavku 90 člena ustave (tako da zakon ni ZAVRNJEN ampak je ZAKON POTRJEN) dobimo povsem drug, demokratičen smisel omenjenega člena.

Celoten tekst bi se tako lahko glasil: Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da za zakon glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Tako s pomočjo demokratičnega obrata iz zavrnitve pridemo v potrditev, S čemer dobimo demokratično soglasje ljudstva. Bistvo tega obrata je v tem, da ljudstvo resnično dobi zadnjo besedo. Breme prepričevanja in iskanja legitimnosti zakona (dokazno breme) pa s tem preide
na predlagatelja – Vlado in D Z.

Zahtevano nasprotovanje se tako spremeni v zahtevano (in zahtevno) iskanje ljudskega soglasja v skladu s 3. členom ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji
oblast ljudstvo.

Iz abstraktne pravice dobimo konkretno pravico. S tem dobi pomen šibkejši, partner, to smo državljani, ki so pred tem že morali izpolniti dovolj težek vstopni pogoj: to je 2.500 podpisov za referendumsko pobudo in 40.000 na upravnih enotah overovljenimi podpisi pod zahtevo za razpis referenduma.

Oblast pa naj svojo legitimnost dokaže s cca 345.000 glasovi ZA, ki jih po sedanji ureditvi (PROTI) zahteva od državljanov. Hkrati s tem pa je v duhu 3. člena ustave nujno odpraviti omejitve – tabu teme, za katere referendum zdaj sploh ni dovoljen.

Žalostno pri tem pa je, da slovenski pravniki čredno molčijo in nasprotovanje ostane domena redkim amaterskim čudakom (brez pravne fakultete). Tolažim se z dejstvom, da Slavko Avsenik ni poznal not in je uglasbil svetovne uspešnice, Bethoven je bil gluh, ko je napisal 9 simfonijo in Einstein ni bil sprejet na politehniiko v švicarskem Zurichu.

Nemo propheta in patria !!!

Pravo in prav sta si v Sloveniji daleč in globoko narazen. Da o pravici niti ne govorimo.

Ljubljana 22.04.2020