Zdaj se predvaja
arrevija
Izberi seznam predvajanja:
Galerija slik
Kolumna Bojanke Štern: SARS CoV-2 - Kako naprej? navodila, napotki in novi podatki

Kako se okužimo in kako preprečujemo okužbo

Bolezen se med ljudmi širi kapljično in s tesnimi stiki z bolniki in prenašalci ali po stiku z onesnaženo površino. Našli so ga tudi v blatu obolelih. Ni izključeno, da se nahaja tudi v aerosolu v bližini bolnika. Torej ga lahko v telo dobimo skozi nosno in ustno sluznico, tudi sluznico oči, morda se širi tudi preko prebavil, kar pomeni, da je treba tudi z izločki (recimo otrok, seveda tudi odraslih) ravnati previdno. Prekuhavanje na 60 stopinj pol ure virus zagotovo uniči. Uniči ga tudi 70/80 % alkohol za razkuževanje rok (30 sek), celo vinski kis (60 sek). Za odstranjevanje večjih nečistoč si roke vedno najprej umijemo, nato še razkužimo. Virus vzdrži na gladkih površinah pri 4 stopinjah do 28 dni, v istem času je pri 20 stopinjah koncentracija virusa na istih površinah padla za polovico, pri 40 % pa za 80 %. Je pa pri različnih temperaturah in različni relativni vlažnosti zraka preživetje virusa različno.

 

Torej - ne jejmo neumitega ali slabo umitega sadja in zelenjave, ki ga naberemo v trgovinah, ne glede na dejstvo, da doslej ne potrjujejo primera okužbe s hrano. Umivajmo tudi olupke citrusov! V trgovinah je treba ravnati odgovorno in zagotoviti dobro higiensko prakso!

Kar se tiče zaščitne opreme, lahko vidimo, kaj vse uporablja zdravstveno osebje, kadar gre za sum ali potrjen primer. To v vsakdanjem življenju ne pride v poštev. Vidimo pa lahko tudi, da je na daljnem vzhodu ponekod uveljavljena nošnja mask.

Maski, ki preprečita dostop temu virusu, sta respiratorni maski FFP3 in N 95, a le, če sta pravilno nameščeni. Druge maske so za koronavirus prepustne; seveda pa, dokler niso mokre in so pravilno nameščene, zadržijo nekaj kapljic. V vsakem primeru pa jih je treba menjati, ko se zmočijo ali najkasneje na 2 uri.

 Umivanje z vodo in milom:

 1. Zmočimo roke, 2. razporedimo milo po celotnih rokah, 3. zdrgnemo hrbtišča, zdrgnemo dlani, prekrižamo in zdrgnemo med prsti, zdrgnemo palce (najbolje je, če miljenje traja 1 minuto, najmanj pa 20 sekund), 4. splaknemo s tekočo vodo, 5. obrišemo v čisto brisačo. Za otroke priporočajo, da si ob tem prepevajo pesmico. Ob umivanju jih nadziramo! (Moje sem naučila, naj počasi pojejo Kuža pazi in naj to naučijo tudi otroke v vrtcu.)

Če je na voljo razkužilo, nanesemo približno 3 ml razkužila (odrasli, otroci ustrezno manj), umijemo po enakem vrstnem redu in posušimo na zraku.

Učinkovito dezinfekcijsko sredstvo je tisto, ki v določenem kontaktnem času učinkovito zmanjša titre virusa, višje od 3 ali 4 log10.

Vir: Geller C, Varbnov M, Duval E R. Human coronavirses: Insights into Environmental Resistance and its Influence on the Development of New Antiseptic Strategies. https://www.mdpi.com/1999-4915/4/11/3044/htm

 

Umivamo vedno:

 

- po kašlju ali smrkanju,

- po dotikanju nosu in ust,

- po oskrbi obolelega,

- pred, med in po pripravi jedi,

- pred jedjo,

- po uporabi WC-ja,

- po ukvarjanju z živalmi ali živalskimi izločki.

  

DOTIKANJE NOSU, UST IN OČI BREZ UMITIH/RAZKUŽENIH ROK JE PREPOVEDANO!

MORAMO SE NAUČITI, DA JE TREBA UMIVATI ROKE!

NAUČIMO TUDI OTROKE!

 

Dezinficiramo površine, ki se jih pogosto dotikamo: doma, v delovnih okoljih, šolah, vrtcih, javnih prostorih. Za razkuževanje površin največkrat navajajo razredčeno varikino (redčenje v odvisnosti od osnovne koncentracije). Točne koncentracije razkuževanja z varikino najdete na spletni strani NIJZ.

Ostala razkužila:

  
							 

Tudi običajni hišni dezinficiensi/antiseptiki, ki vsebujejo 0,05% triklosan, 0,12 % kloroxylenol, 0,21 % natrijev hipoklorit, 0,23% pinijevo olje, 0,10 kvartarne sestavine s 79% etanola so zagotovile 3 log 10 zmanjšanje, kar zadošča za zaščito.

Vir: Geller C, Varbnov M, Duval E R. Human coronavirses: Insights into Environmental Resistance and its Influence on the Development of New Antiseptic Strategies. https://www.mdpi.com/1999-4915/4/11/3044/htm

Kašljamo in smrkamo v papirnate robčke in jih takoj odvržemo v smeti. Če tega nimamo, v rokav, ki se ga nato ne dotikamo.

Če kažemo simptome bolezni - se samoizoliramo doma.

Izogibamo se ljudi, ki kažejo znake bolezni, razen če skrbimo za bolnika. Takrat veljajo posebni protokoli.

Če imamo simptome: vročino 38 ali več in kašelj ali težko dihanje ali imate občutek pomanjkanja zraka, se posvetujte z zdravnikom in opišite zgodovino svojih potovanj v zadnjih 14 dneh.

 Izogibajte se uživanju surove ali slabo prekuhane živalske hrane. Poskrbite, da pri ravnanju ne pride do navzkrižne kontaminacije.

Kakšno je tveganje za okužbo

 

Število Ro pove, koliko ljudi se okuži od bolnika ali prenašalca v celotnem trajanju kužnosti tega prenašalca v populaciji, ki ni bila nikoli cepljena in se ni še nikoli srečala s tem mikrobom. Ro za SARS-2 je med 2 in 3. Primerjave Ro z virusi, proti katerim smo bodisi cepljeni bodisi obstaja nekaj imunosti v populaciji, ne povedo ničesar!

Razume se, da ni vseeno, ali je v populaciji, recimo, en bolnik na milijon prebivalcev ali en bolnik na tisoč prebivalcev. Verjetnost, da se srečamo z virom okužbe, je v celotni populaciji v prvem primeru  v povprečju tisočkrat manjša kot v drugem. Za lokalno okolje, kjer bolnika ali prenašalca odkrijemo, pa to seveda ne velja.

V sosednji, severni Italiji število novih primerov v zadnjih dneh hitro raste, zato so v nekaterih krajih, kjer so lokalna epidemična žarišča, uvedli krajevne karantene. Podobno so ravnali tudi Kitajci. Prva lekcija, ki se jo lahko iz tega naučimo je, da spremljamo dogajanja v severni Italiji in ne hodimo tja, če ni absolutno nujno. Težko je reči, kdaj in če je treba zapreti meje. Kdor je pameten, tja ne hodi. Zapiranje meja je skrajni ukrep, pa še to za tiste, ki podcenjujejo stanje in ne upoštevajo higienskih ukrepov. Koliko je med nami takšnih, žal ne vemo.

V zadnjih dneh nas tudi naše ministrstvo za zdravje dnevno obvešča o številu testiranj pri nas. Do danes, 2. 3. 2020, še nimamo odkritega primera. To se lahko in se tudi žal bo v naslednjih dneh spremenilo. Inkubacijska doba je od 1 do 14 dni (poročajo tudi do 24 dni), največ jih vidno zboli verjetno od drugega do petega dne po okužbi.

 

Kaj se zgodi po potrditvi primera

 

Po potrditvi primera - pomeni, da ima oseba vročino 38 ali več in kašlja ali težko diha ali ima občutek pomanjkanja zraka ter je laboratorijski test pozitiven - se prične zdravljenje ter iskanje visoko tveganih in tveganih kontaktov. Takrat bodo šle epidemiološke službe NIJZ-ja v anketiranje. Identificirali bodo člane gospodinjstva, sodelavce, sošolce, prijatelje, sopotnike na letalih, skratka vse kontakte, do katerih bodo zmogli priti in podali vsakemu posebej tudi navodila za življenje naslednjih 14 dni v odvisnosti od opredeljene stopnje tveganja. Obvestili bodo tudi šole, vrtce, delovne organizacije, ... in jim podali navodila. (Visoko tvegan/rizičen in tvegan kontakt je natančno definiran na spletnih straneh NIJZ.)

 

Kako je z bolniki

V strokovni literaturi so si enotni, da približno 80 % ljudi zboli z lažjo obliko bolezni - lahko z nahodom, kihanjem, lahko bolečinami v žrelu, suhim kašljem. Približno 20 % bolnikov naj bi zbolelo z lažjo do hudo pljučnico, približno 10 % bolnikov naj bi potrebovalo zdravljenje v intenzivni enoti. Zaenkrat ocenjujejo odstotek umrlih med vsemi obolelimi na okoli 1 – 3 %, (od 0,5 do 5 %, odvisno od okolja in dostopnosti intenzivne terapije.)

Sedaj že vemo, da se stanje obolelih poslabša okoli 8 do 10 dne po začetku bolezni. Takrat so hudi bolniki praviloma sprejeti v intenzivno enoto. Cepiva ni, zdravila prav proti temu virusu tudi ni. Bolnike zdravijo z nekaterimi protivirusnimi zdravili, ki jih uporabljajo tudi pri zdravljenju HIV-a, z interferoni, z zdravilom proti malariji - klorokinom, steroidi, z dodajanjem kisika, z umetnim predihavanjem in zunajtelesnim oksigenatorjem, pri bakterijskih zapletih z antibiotiki.

Nekaj več obeta novo zdravilo Remdesivir, rezultati prvih strokovno izvedenih kliničnih testiranj na Kitajskem bodo znani enkrat aprila.

Število obolelih med otroki je majhno, tudi umrlih od 0 do 9 let na srečo ni. Prenos z nosečnice na plod v maternici ni dokazan. Zasledila sem devet primerov okužb med novorojenčki, menijo, da so se okužili od matere ob/po porodu, smrtnih primerov zaenkrat ni. Smrtnost s staranjem narašča: od 10 - 19 let je 0,2 %, od 20 do 39 let 0,2 %, od 40 - 49 let 0,4 %, od 50 - 59 let 1,3 %, od 60 - 69 let 3,6 %, od 70 - 79 let 8 %, najvišja je v starosti nad 80 let, kjer umre okoli 15 % obolelih.

Bolj ogroženi so bolniki, ki imajo katero od kroničnih bolezni. Iz tega jasno sledi, da se posebej izogibamo kontaktom s starejšimi, imunokompromitiranimi in bolniki s kroničnimi boleznimi!

Doslej je uradno evidentiranih 89.779 primerov, 3.069 smrtnih primerov, rekonvalescentov 45.512, aktivnih primerov 41.198, 70 držav, se pa podatki iz ure v uro spreminjajo.

Kako dolgo bolezen traja

 

Bolezen lahko traja od nekaj dni do več tednov, odvisno od osnovnega zdravstvenega stanja bolnika in teže bolezni. Prakse različnih držav za navodila bolnikom po preboleli bolezni so različne. Po potrjeni bolezni bolnikom praviloma priporočajo še 14 dni samoizolacije, oziroma karantene. Japonci poročajo, da so po več tednih pri nekaterih testi na virus ponovno pozitivni (vmes negativni). Ne vemo, ali gre pri tem za ponovne infekcije ali za nezanesljivost testov. O karantenskih ukrepih bodo pri nas veljala splošna priporočila epidemiologov NIJZ in MZ, pa tudi individualna ocena infektologa na osnovi kliničnega stanja konkretnega bolnika.

  

Zaenkrat sklenemo

 

Srečanje z virusom SARS CoV-2 bo velik izziv - za bolnike, družinske člane, sodelavce, sošolce, prijatelje, za vse nas in velik izziv za zdravstveni kader.

Politika ima v rokah oblast, z oblastjo pa pride tudi odgovornost za sprejemanje pravilnih ukrepov ob pravem času, za zaščito kontaktov, zdravstvenega osebja in vseh državljanov, za zagotovitev zadostne zaščitne opreme, ločenih bolnišničnih prostorov in karanten, medicinske opreme in zdravil ter pravilno krizno komuniciranje z javnostjo.

Veliko odgovornost imajo tudi delovne organizacije, šole, vrtci, uprave in delavci potniškega prometa, trgovin, organizatorji javnih prireditev, itd.

Bolnišnice se znajo srečati z doslej največjim dotokom bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Čakamo na objavo 16 vstopnih točk, kar bo vsaj nekoliko usmerilo potencialne bolnike v koridorje, kjer jih bodo pričakali zaščiteni zdravstveni delavci.

Gospodarska škoda bo nedvomno velika.

Vsak od nas mora ravnati kar se da samozaščitno, ustanove morajo ravnati zaščitno in politika mora ravnati zaščitno. Zelo pomembno je tudi, da politika obvlada nezakonite in nenadzorovane prehode meja, saj vemo, da ljudje prihajajo iz okolij, kjer ni niti najosnovnejših možnosti za preprečevanje širjenja te zelo nalezljive bolezni.

Realna ocena javno-zdravstvene grožnje omogoča pripravo in organizacijo družbe na način, da se bolezen v kar najmanjši meri razširi med prebivalstvom in zmanjša škoda za prebivalstvo in gospodarstvo, dokler ne dobimo uspešnega cepiva, oziroma virus oslabi po vzpostavitvi “čredne” imunosti. Morda pa virus tudi mutira in izgubi del svoje nalezljivosti ali patogenosti. Obstaja možnost, da bo z višjimi temperaturami širjenja manj. Obstaja možnost, da se Remdesivir izkaže v drugi fazi kliničnega testiranja.

Še vsaka epidemija se je ustavila, tudi ta se bo! S skupnimi močni lahko poskrbimo, da bo škoda čim manjša!

Bojanka Štern je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ima licenco za področje splošne medicine in je specialistka javnega zdravja. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru je magistrirala s temo Poslovno-organizacijski vidiki kakovosti v zdravstvenem sistemu.

Lektoriral: Martin Valič

Slike članka
Zadnje objave
Pismo Slovencem
Kolumna Jirija Kočica: Memetska kultura je past za misel
Delni prevod teksta »Smrt interneta«
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
Najbolj obiskano
1
Savlov nateg
2
Državni sovražnik št.1?
3
Zločini komunistične oblasti nad narodi Jugoslavije 1. del
4
Zločinski ideologi in vodje krvave revolucije na tleh Jugoslavije v besedi in sliki.  
5
Jugoslavija 1945-1980 RAJ NA ZEMLJI-za naivne- 1. del
Sorodne vsebine
Kolumna Bojanke Štern: Orožja (še) nimamo, le skrivamo se lahko
Kolumna Bojanke Štern: Nova kritična točka  
Kolumna Bojanke Štern: Tranzicija zdravstvenega sistema
Kolumna Bojanke Štern: Analiza našega zdravstveno zavarovalniškega sistema