Stališče, da je strankarski sistem, kakršnega imamo sedaj, edino možen model demokracije je popolna zabloda nevednih ljudi ali pristašev ohranjanja
monopola, ali pa tistih nezadovoljnih, ki se iz strahu kot pijanec plota oklepajo obstoječe ureditve. Strah pa zavira tudi najmanjše spremembe. Vendar je za
ključno začetno spremembo potrebno storiti zelo malo. To je odpreti zaprte strankarske kandidatne liste. S tem bi se pokazala odprtost ali zaprtost političnih strank. Prednostni glas znotraj liste, o katerem je toliko govora, pa bi tako dobil svojo težo in možnost učinkovanja navznoter in izboljšanja ponudbe navzven.

Gre za uvedbo odprtih kandidatnih list na katerih je število kandidatov večje od števila poslanskih mest. Za poslansko mesto znotraj volilnega okraja ali volilne enote bi torej lahko kandidiralo več oseb. Način predlaganja pa je stvar znotraj strankarskih pravil (z e-glasovanjem, podpisi, konvencijami, soglasjem šefov, kvorumom itd). Pomembno je da se ta možmost odpre.
Takšna ureditev sledi ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča (ob spremembi volilnih okrajev), ki se zavzema za povečanje vpliva volivcev
in navaja primere v demokracijah s tradicijo. Nekatere države to že imajo – Belgija, Nizozemska, Finska in delno celo Avstrija. V Nemčiji je približek temu
kombiniran volilni sistem, ki pa pri nas nima možnosti uvedbe, bi pa z odprtimi listami delno imel podoben učinek učinek. Pozitivni elementi te ureditve bi bili:

1.poglobitev znotraj strankarske demokracije - predlaganje več kandidatov znotraj enega okraja ali volilne enote

2.spodbudila bi se znotraj strankarska konkurenca in pritisk članov, da dobijo priložnost tudi drugi, ki niso v neposredni okolici vodje stranke

3.zmanjšal bi se izključni vpliv strankarskih šefov na to kdo je lahko kandidat

4.demokratična legitimacija strankinega profila bi pomagala tistim strankam, ki bi to možnost uporabile (konkurenčna prednost)

5.razbremenilo pa bi tudi vodje strank od izključne odgovornosti za formiranje kandidatne liste

6.stranke z bogatim kadrovskim potencialom ter boljšo in večjo ponudbo kandidatov bi bile na boljšem – ne na slabšem, ker bi njihovi prepoznavni kadri dobili več možnosti izvolitve, ne bi pa bili, kot sedaj, zaradi številčne omejitve s številom poslanskih mest, izločeni iz volilne tekme.

7.končno selekcijo bi tako naredili volivci sami na volitvah, ne pa strankokracija-strankarski šefi, dana pa bi bila možnost nebolečega združevanja kandidatov novih manjših strank na skupno listo, namesto medsebojnega boja za prevlado.

Za možnost odprtih list niti ni potrebna sprememba volilnega sistema, pač pa zgolj sprememba 48 člena zakona o volitvah v DZ. Predsednik države naj
odpre diskusijo v to smer, ki v skrajni konsekvenci pomeni prehod iz oligarhičnega sistema v demokracijo. Predlog tudi omejuje strankarski despotizem, obenem pa »šefe« razbremenjuje očitkov vojvodstva. Sprostil bi potencial tam kjer v resnici obstaja – v ljudeh in v močnih strankah z bogato tradicijo in povečal bi strankarsko ponudbo kompetentnih in moralno sprejemljivih ljudi, pa tudi nove stranke, če bi imele kvalitetno ponudbo z več kandidati, bi lažje dosegle dober rezultat.

Prednostni glas, ki je zdaj tako v ospredju, v tem primeru, ne bi bil absoluten ampak relativen, znotraj liste. Tudi ni nujno, da je ta glas vedno oddan, je le
opcija. Če ni izkoriščena gredo ne podeljeni preferenčni glasovi prvemu (prvim) na listi.

Ni pa seveda res zapisana trditev v DELU, da je uvedba relativnega prednostnega glasu pogojena z ukinitvijo volilnih okrajev. Nasprotno, ohranitev okrajev bi prednostnemu glasu dala še večji pomen. Njihova ukinitev pa je izrazit korak k še večji centalizaciji in možnim novim pojavom, da velik del prebivalstva nima zastopstva v DZ (cca220.000). Predlog pa je uporaben tudi v primeru ukinitvi volilnih okrajev, če pride do tega.

V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi, ki pa skozi ozek lijak zaprtih list ne pridejo do izraza. Razširitev tega lijaka bi bil nov dotok svežih sil v ožilje
demokracije. Demokracija se namreč začne že pri kandidaturah. Tudi abstinenca volitev bi bila ob boljši ponudbi z odprtimi listami, bistveno manjša. Stranka, ki odprtih list ne bi uporabila, bi tvegala, da dobi zunanji razpoznavni oligarhičnosti in nedemokratičnosti politične stranke. Stranke se ne bi več delile na leve in desne, ampak na oligarhične in demokratične! Na videz gre za majhno spremembo, vendar z velikim učinkom. Celo večjo kot jo bo prinesla bolj izenačena velikost okrajev, ki je seveda nujna, ne sme pa biti končni cilj. Končni cilj je ureditev, ki bo prinesla odločilen vpliv volivca na izvolitev, kot je
zapisano v 80 členu ustave Ustave. RS. Ljubljana,

15.11.2019 Vili Kovačič, državljan K.

Opomba Arrevije: 
Daljši intervju z Vilijem Kovačičem lahko pogledate na tej povezavi .