TIGR, 13. maj kot slovenski državni praznik
Objava govorov Vilija Kovačiča, Vitomirja Grosa in Boruta Rutarja iz proslave na Mali gori pri Ribnici
AR revija
Eseji

Sobota, 15. maj 2021 ob 19:48

Odpri galerijo

vir: wikimedia commons

13. maja je bila na Mali gori pri Ribnici državna proslava ob 80. obletnici dejansko prvega upora proti zasedbi Slovenije s strani Nemčije in njenih zaveznic oziroma Italije.

Ker očitno prihaja do temeljite cenzure glede omembe TIGRa v slovenskem prostoru tako na ravni zgodovinske stroke, na ravni medijskega poročanja in na ravni širše družbene razprave, v kateri bi se morali soočiti z dejstvi glede vloge organizacije TIGR, v Arreviji objavljamo vse tri govore, ki so jih imeli: Vitomir Gros, Vili Kovačič in Borut Rutar.

Jasno je, da komunistični nasledniki ne želijo priznati, da so bili v času tega boja TIGRovcev na Mali gori pri Ribnici še zavezniki nacional-socialistične Nemčije. Prav tako je jasno, da v skladu s tradicijo njihove diktature ne želijo imeti nobene konkurence pri organizaciji narodno osvobodilnega boja, ki so ga seveda imeli predvsem za paravan, za katerim so dejansko izvajali revolucijo. In jasno je navsezadnje, da je ta njihov »narodno-osvobodilni« boj dejansko bil predvsem boj za oblast in še ta velikokrat izbojevan le v tistem delu, kjer jim je preko terorja, pobojev in inštaliranja svojih kadrov v vse inštitucije uspelo ozgodoviniti tiste laži ali polresnice, ki so njim prinašale privilegije in moč. In jim jih še.

Opozoril bi tudi na to, da smo v Arreviji objavljali razprave o odnosu do fašizma, da smo v teh razpravah pokazali tudi širšo sliko, skozi katero šele iz današnje perspektive lahko prosevajo resnice o boju med levimi in desnimi, v katerih oboji kar tekmujejo med sabo, kdo bo večji in bolj temeljit »antifašist«, kakor bi se ne zavedali tega, da se je v času sovjetsko podprtih serijskih pučev po Evropi ob koncu 1. sv. vojne dogajalo nekaj podobnega današnjemu dogajanju; ustvarjali so se namreč pogoji za raznarodovanje in univerzalizacijo lažnega humanizma na temelju komunističnih idej, v katerem izgubljajo svojo lastno suverenost predvsem avtohtoni narodi. (In v tem delu je bil fašizem šele reakcija na prav to komunistično raznarodovanje in iskanje možnosti razkroja nacionalnih držav).

Toda v duhu evropske tradicije, ki želi izpostavljati resnico pred vsa druga možna propagandna sredstva, smo v Arreviji prepričani v svobodno besedo, na podlagi katere lahko sploh prihaja do novih uvidov in do bolj relevantnih interpretacij zgodovine, ki so bližje resnici.

Kajti le s tem se ustvarijo pogoji, ob katerih se lahko srečamo z realnostjo in se v odnosu z njo lahko pripravimo na vse, kar bi sicer ogrožalo naše sobivanje, naša življenja in preživetje slovenskega naroda.

V tem kontekstu se nam zdi nujno, da ob splošnem molku o tem dogodku objavimo vse tri govore iz proslave na Mali gori in upamo, da se bo v tej luči sploh lahko še odprla tudi širša razprava o vlogi TIGRa, vlogi slovenskih domoljubov in slovenskih borcev za jezik, kulturo in samobitnost.

  Fotografija maše pred proslavo.<br>
foto: arhiv Vili Kovačič Fotografija maše pred proslavo.
foto: arhiv Vili Kovačič

Nov državni praznik trn v peti Tigra Primorske

Vili Kovačič

Ob vrhuncu letošnjih aprilskih in majskih praznovanj ne moremo mimo 9 maja v Ljubljani in pred tem državne proslave 27 aprila, ki je bila na pravem mestu vendar na napačen datum.  Kajti pravi dan upora je 13 maj, to je dan ki smo ga skupaj s stranko SNS predlagali za državni praznik. Pri tem so se kot največji nasprotniki praznika poleg vodstva ZBNOV žal izkazali prav primorski Tigrovci, ki so v okviru proslave 9 maja celo  zagrozili da bodo zakonski predlog sodno izpodbijali. Za preprečitev praznika pa si izmišljajo vse mogoče hipoteze. Izdajstvo na Mali gori povezujejo s kolaboracijo, kar pomeni, da je bil Danilo Zelen – vojaški poveljnik Tigra, žrtev domobranstva o katerem tedaj ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Očitno gre za popolno zmedenost in morda celo za gensko prizadetost  v dojemanju časa! V resnici pa gre za obupno in obupano agresivnost, ki jo poraja strah pred tigrovim pomenom za zgodovino upora na slovenskem. O partijskem izdajstvu tigrovske trojke, ki ga ni več mogoče zanikati, pa molčijo.

 V ta kontekst sodi tudi to, da je sedanja opozicija + ZB NOB + TIGR Primorske + politično ustrahovani in (pod)kupljeni DESUS, v Državnem zboru za 1 glas preprečila sprejem zakona o novem državnem prazniku 13 maj.

Glede državne proslave na Mali gori pa režimski Tigrovci proslavi zamerijo prav to, kar je bilo za TIGR  značilno - pluralnost.  Da je bila proslava pluralna, kot je bil nekoč TIGR. Imela pa je eno samo napako, datum resnično ni bil pravi ! Pravi datum za proslavljanje začetka upora je v vseh pogledih prav današnji dan, to je 13 maj. Zato ni nič narobe da na Malo goro s strani države niso bili vabljeni vodilni predstavniki, katerih sedanji in pretekli predstavniki, so TIGR zaničevali in uničevali, dokler ga niso sami prevzeli.

Društvo Tigr Primorske ima očitno drugo nalogo, nalogo TIGR skrivati, ne pa ga promovirati. Velika novost pa je seveda škandal v  Ljubljani,  ko analfabet Janković, vsej slovenski javnosti navkljub uprizarja jugo nostalgični pohod po mestu  in Slovencem predava o slovenski zgodovini. Zato je še toliko bolj pomembno, da na novem prazniku vztrajamo, dokler prej ali slej ne bo državni praznik sprejet.

Društvo Slovenski TIGR 13 maj ima argumente in dovolj gradiva, da bomo razblinili meglo oziroma zapolnili zgodovinsko praznino pod imenom TIGR, ki tako buri duhove, da je celo v diplomskih nalogah zgodovinarjev beseda TIGR na Univerzi prepovedana. Zato z veseljem pričakujemo sodni epilog s katerim nam grozijo in ga napovedujejo. To bo  proces za pravico in resnico. Tigr si zasluži resnico, pa tudi pravico. Naše zgodovinopisje pa se bo prisiljeno soočiti z dokončnim razkritjem, da je bil TIGR prvi in je bil daleč pred današnjimi ljubitelji preteklih in novih  totalitarizmov, ki so se med seboj spajdašili za delitev Evrope.

Verz na spominski plošči vojaškemu poveljniku Tigra Danilu Zelenu pove vse:  Ti šel si med  prvimi v boj, ko narod ni videl izhoda in mnogim bila je še tuja beseda svoboda ! Tu ni kaj dosti govoriti, saj pesem pove vse.

Prej ali slej bo proglašen nov praznik 13 maj, tedaj bomo lahko zares veseli. S tem bo poravnan  30 letni zgodovinski dolg. Res bedno pa je, da se danes  TIGR-Primorske sramuje svojega lastnega imena in nastopa proti prazniku. Glede ZB NOB pa itak vemo, da jih TIGR moti, ker se z njim razbija mit, da so bili komunisti v odporu prvi, čeprav so  prav oni skupaj z nacisti družno praznovali 1 maj medtem ko so Tigrovci na Mali gori zbirali orožje in denar za upor in je vojaški poveljnik Tigra Danilo Zelen v smrtnem boju s fašisti izgubil življenje, Ferdo Kravanja je bil težko ranjen, Majnik pa je uspel pobegniti. A tudi druga, oba preživela Tigrovca sta bila kasneje likvidirana.

Kaj vse bi dali komunisti ko bi imeli en tak praznik, vsa Slovenija bi jih oboževala in slavila kot prvoborce Evrope.    

Zato slovenski javnosti in sporočamo: gospe in gospodje borke in borci ponosni nasledniki komunistov -  današnji slovenski foteljaši  in foteljašice - navidezni antifašisti – umirite se in pripravite se na soočenje z resnico. 13 maj bo slej ali prej postal naš skupni in največji praznik odpora in upora, kajti TIGR ima eno neizmerno prednost pred vami, to pa , je kot voda ki vedno najde pot.

Kajti svet se vendarle vrti. Epur si muove !  Zato je bolje, da resnico priznate in je ne skrivate. Mi bomo delali zanjo, kljub vašim in naporom ZZBNOV za nasprotno. Vabilo na državno proslavo si morate zaslužiti, ne pa ga  izsiliti. Prav je, da vas ni bilo zraven !

Mala gora je v miniaturi Katynski gozd vodstva slovenskih komunistov. Mala gora mora dobiti praznik in prostor na katerem stojimo, mora postati spodobno in dostojanstveno   svetišče upora, za razliko od  izmišljenih praznikov.  

Sodni epilog, ki ste ga napovedali na Prešernovem trgu  9. maja, na dan zmage,  pozdravljamo. Na sodišču boste prisiljeni poslušati resnico pred katero si tako vneto mašite oči in ušesa.

Spoštovani,  zaključujem s kratico SFSN.  Smrt Fašizmu, Svoboda Narodu. Ta kratica  je bila namreč tigrovski – ne komunistični pozdrav. Nehajte končno ugrabljati svobodoljubne simbole drugih, za svoje sprevržene totalitarne namene ! Tudi pesem Bazovica je ugrabljena. Sicer pa skoraj ni stvari, da je Tigrovi komunistični  nasprotniki  ne bi ugrabili.

In še pogled na Ljubljano: Ljubljana je bulana, na srečo pa Ljubljana še zdaleč ni Slovenija, je le njen manjši - nerazumni  del, za katerega se 2. svetovna vojna še ni končala. Za analfabeta Jankovića pa se očitno šele začenja.

Vili Kovačič, državljan K.

predsednik društva Slovenski Tigr 13. maj

PRAVI »DAN UPORA PROTI OKUPATORJU«

Vitomir Gros

Pred dvema letoma sem se tu na Mali gori javno spraševal: 27. APRIL — KAKŠEN DAN je to? Je to dan upora proti okupatorju? Ne, to je dan sodelovanja z okupatorjem! Je dan slavljenja Hitlerjevega prihoda 26.4.1941 v Maribor. Je dan slavljenja predhodne Hitlerjeve izjave »Naredite mi to deželo zopet nemško!«. Je dan slavljenja ustanovitve PIF (Proti imperialistične fronte) 26.4.1941, ne lažno 27.4.1941. Je dan slavljenja zaveze PIF odporu proti zmagovalcem Druge svetovne vojne, po komunistični domnevi »imperialistom« Angležem, Američanom, Francozom in njihovim zaveznikom, torej tudi proti svoji tedanji domovini Jugoslaviji. Je dan slavljenja Hitlerjevega rojstnega dne (20.4.1889) z rojstnodnevnim darilom: ustanovitvijo njemu zavezniške PIF. Je dan slavljenja nacifašistične okupacije domovine. In končno je tudi dan slavljenja dvoletnega vojnega naci-fašistično-komunističnega zavezništva jugoslovanskih in slovenskih komunistov, poleg vseh drugih, z nacisti in fašisti vseh vrst, torej dan slavljenja zavezništva zločincev Hitlerja in Stalina, a tudi Tita.

27. april je torej sramotni praznik sodelovanja z okupatorjem, dan kolaboracije komunizma, tudi slovenskega, z nacizmom (nacinalsocializmom). 76 let po koncu 2. svetovne vojne ta sramotni pakt, oziroma kolaboracijo, praznujemo kot edini na celem svetu le še mi, Slovenci!

Ta uvod je bil potreben, da bi lažje razumeli, kakšno neumnost je sprejela takrat pred 30 leti ob določanju državnih praznikov slovenska Skupščina. Tedaj se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma. V zameno za določitev državnega praznika za Binkošte, ki so itak vedno na nedeljo, je ta del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagani, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27.4., kot dan upora proti okupatorju.

Zaradi tedanje temeljite razprave v Skupščini, tudi moje, so vsi tedanji poslanci vedeli za vse prej omenjene trditve o sramotnosti in zavrženosti slavljenja tega dneva. Prav tako so vsi vedeli za predlog, da bi proglasili za slovenski državni praznik 13. maj kot Dan upora proti okupatorju, saj so vsi obrazložen predlog prejeli. Tedaj so bila zgornja dejstva proti slavljenju 27. aprila jasno navedena. Prav tako je bil jasno razložen domoljubni boj organizacije TIGR in njen prvi oboroženi spopad s fašističnimi okupatorji na ta dan na Mali gori pri Ribnici, ki je bil sploh prvi oboroženi spopad z okupatorji na Slovenskem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. V tem boju je padel TIGR-ov vojaški poveljnik Danilo Zelen, ranjen in zajet je bil Ferdo Kravanja, ušel pa je okupatorjem že vklenjeni Anton Majnik. Takratnim poslancem je bilo razloženo tudi načrtno zamolčevanje, poniževanje in povzročanje krivic pripadnikom TIGR-a s strani povojnih slovenskih komunističnih oblasti. Razloženo je bilo tudi, da so povojni komunistični oblastniki ves povojni čas razglašali TIGR za teroristično organizacijo, tako kot komunistom dvoletni vojni zavezniki fašisti. In končno je bilo tedanjim poslancem razloženo, da so slovenski komunistični oblastniki in partijski veljaki TIGR-ovce načrtno uničevali na vse možne načine, zlasti resnico o njihovem delovanju, njihove uspehe in zasluge pa so si nepošteno, lažnivo, zvijačno in potuhnjeno prilaščali.

Nekateri poslanci tedanje slovenske skupščine 1991 smo zato pred 30 leti, leta 1991 poskušali prekiniti to slovensko sramoto, slavljenje paktiranja, to je kolaboracije, slovenskih komunistov z nacional-socialisti (nacisti) in posledično s fašisti. Ni nam uspelo, duh pakta Ribbentrop - Molotov je bil še vedno vsajen v slovenskih glavah, ne le partijskih!

Zaradi vsega naštetega je bilo večinsko odklonilno stališče tedanjih poslancev, deloma tudi Demosovih, za določitev državnega praznika »Dan upora proti okupatorju« na dan 13.5. preračunljivo nepošteno.

Upal sem, da bomo letos, po sprejemu praznika upora proti okupatorju na dan 13.5., vojnim zaveznikom mogli sporočiti veselo novico, da ne praznujemo več od komunistov vsiljenega nam dneva 27. aprila kot praznika zavezništva naših komunistov s Hitler — Stalinovo vojno navezo s silami osi, kajti le to in kolaboracijo komunistov z nacisti pomeni ta razvpiti praznik. Upal sem torej, da nas bodo zmagoviti zavezniki potem mogli in smeli povabiti na vsakoletne slovesnosti praznovanja konca druge svetovne vojne in zmage v njej kot aktivne udeležence, na primer na slovesnost v Normandijo.

A sem se prevaral. Duh kolaboracije komunistov z nacisti je še vedno premočan. Tudi sejanje strahu med nasprotnike te kolaboracije in sejanje laži in obrekovanj proti T1GR-u sta še vedno preveč prisotna med zgodovinsko zavedenimi Slovenci. Pristojni odbor Državnega zbora 4. maja letos ni zmogel dovolj hrabrosti in poštenosti, da bi presekal ta lažnivi pitijski vozel, podredil se je naslednikom komunistične kolaboracije z našimi smrtnimi sovražniki nacisti in ni sprejel predloga

Slovenske nacionalne stranke s podporo Vlade RS, da bi uveljavil 13. maj kot slovenski praznik upora proti okupatorju.

Zato bo moral slovenski narod čim prej ugotoviti pravo resnico o dvoletni medvojni kolaboraciji komunistov z nacionalsocialisti in fašisti, torej o kolaboraciji, ki je nastala veliko prej kot tista, kasnejša zaradi komunističnega nasilja nad slovenskimi ljudmi izsiljena in za ohranitev slovenskega življa nujna.

Tudi bo moral slovenski narod popraviti odnos do TIGR-a, prve protifašistične organizacije v Evropi. Prenehati bo moral klevetati TIGR, češ da so bili njegovi pripadniki teroristi, kot so jih označevali italijanski fašisti v svojih policijskih poročilih in fašističnem tisku ter kot so za njimi do današnjih dni papagajsko ponavljali njihovi vojni zavezniki slovenski komunisti, še zlasti njihovi povojni partijski, boljševiško usmerjeni oblastniki in od njih zavedeni nevedneži. Italijanski fašisti namreč po vseh storjenih predvojnih in medvojnih zločinih niso imeli prav nobene pravice kogarkoli označevati za terorista, še zlasti ne domoljubov organizacije TIGR, katere glavni cilj je bil upreti se fašističnemu terorizmu in raznarodovanju Slovencev.

Molk o TIGR-u bo treba prekiniti in popraviti zlagano zgodovino. Tigrovcem se bo morala slovenska oblast opravičiti za vse tegobe, ki so jim jih storile njene predhodnice.

Predvsem pa moramo biti Slovenci ponosni na TIGR in na njegova dejanja v borbi proti fašistom. Evropi in svetu moramo resnico o TIGR-u razložiti in razširiti, kot je to takoj po vojni storil angleški zgodovinar Taylor. Pobudnikom pravega slovenskega praznika upora proti okupatorju želim vztrajnosti pri teh prizadevanjih in upam, da bodo končno uspeli in Slovence rešili zgodovinske cokle, kolaboracije slovenskih komunistov z nacisti v medvojni naci — fašistično — komunistični navezi.

Na Mali gori pri Ribnici, 13.5.2021

Drage Slovenke in Slovenci, spoštovani udeleženci današnje spominske slovesnosti!

Borut Rutar

 

Domoljubje, in razmere v slovenskem zgodovinopisju sta temi, za kateri me je organizator prosil, naj o njih spregovorim danes na Mali Gori pri Ribnici, ob 80. obletnici prvega spopada slovenskih protifašistov TIGR-a, z italijanskim fašističnim okupatorjem.

Sem zgodovinar, pesnik in literat, avtor osmih knjig in brošur o TIGR-u, zato vem, da nam je o domoljubju z izbranimi besedami najlepše spregovori naš veliki pesnik smaragdne Soče, Simon Gregorčič, ki je že sredi 19. stoletja vzneseno zapel Sloveniji:

                                                                » Eno devo le bom ljubil,

                                                                   Eni vedno zvest ostal,

                                                                   Druge nikdar ne bom snubil,

                                                                   Nikdar drugi srca dal….

                                                                   …. Njo le bom ves čas življenja

                                                                  Ljubil iz srca globin,

                                                                 Ljuba moja je – Slovenja,

                                                                 Jaz pa Slave zvest sem sin!«

Danes, 140 let po nastanku pesmi, po razpadu dveh monarhij in ene države, lahko ob uresničitvi Gregorčičevih sanj, samostojni Sloveniji,  navedemo nekaj  nesramežljivih misli o domoljubju. Svoje sožitje med nami, si krojimo sami, v naši lepi Ljubljani, pod svobodnim soncem naše lastne, samostojne, 30 letne mladenke, države Slovenije. O mnogih  odtenkih našega domoljubja bi lahko razpravljali iz več zornih kotov, saj se naše domoljubje sprošča na več načinov. Na tistem javnem, vidnem, se izraža na  kulturnih, koncertnih, festivalskih, narodno zabavnih in  slavnostnih prireditvah….

Globlji tokovi našega domoljubja se pretakajo v čarobnem zalivu naše ljudske volje, v državnem zboru, slovenskem parlamentu, v Ljubljani.

In ozrimo se v globočino tokov našega domoljubja, v dogajanje v  slovenskem parlamentu! Ni treba seči daleč nazaj. Pred dobrim tednom dni, v torek 4. maja, parlament ni potrdil predloga zakona, da bi 13. maj razglasili za državni praznik, Dan spomina na protifašistično organizacijo TIGR!

»Manjkal je en glas!« so me obvestili iz naše lepe, bele Ljubljane.  

Presenečen sem se zdrznil. Nacionalno, etično in moralno, je v samostojni demokratični Sloveniji, temelječi na načelih Združene Evrope, ta zavrnitev protifašističnega gibanja, neetično dejanje. Po desetletjih povojnega zamolčevanja TIGR-a, sem se vprašal, ali slovenski poslanci sploh vedo, kaj TIGR je?

Namreč, da osvobodilno gibanje TIGR,  pomeni, da bodo Trst, Istra, Gorica in Reka – z oboroženim bojem osvobojeni in Slovenski. Dotlej, do leta 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta v Ljubljani, je TIGR že 14. let (!), vse od leta 1927, Primorce sistematično pripravljal na splošno oboroženo vstajo na Primorskem, da ob izbruhu vojne aprila 1941 deželo osvobodijo skupaj z divizijami tedanje armade kraljevine Jugoslavije.

In ker je armada kraljevine  kapitulirala pred naletom sil osi, so se člani TIGR-a kot prvi na Primorskem, podali v partizane za osvoboditev Slovenije. Po navodilih komunističnih kurirjev, ki so v tisti prvi etapi upora razglašali, da gre za vsenarodni upor, (o teh etapah lahko beremo v izdanih spominih Ivana Mačka Matije), so člani TIGR-a, svetovno nazorsko liberalci in kristjani), prvi ustanavljali prve odbore OF po domala vseh primorskih krajih in vaseh, od Istre, Krasa, Notranjske,  Vipavske, do Tolminske, Idrijske vse do Trente. To izpričujejo dokumenti državnih arhivov in pričevanje in izjave prvih aktivistov. Ti dokumenti so že objavljeni v več zgodovinskih knjigah o TIGR-u, a kot da vsebina teh knjig ne dospe širokega javnega medijskega prostora, da bi se ta resnica o prvih slovenskih demokratičnih protifašistih, vcepila v slovensko narodno zavest. 

In TIGR ni le ustanavljal prve odbore OF na Primorskem. Formirali so tudi prve oborožene partizanske enote na vipavskem, notranjskem, na Krasu in na tolminskem, in jih pogosto tudi oboroževali s skritim orožjem TIGR-a, nekoč predvideno narodni vstaji TIGR-a.  V koaliciji vseh  Slovencev v borbi za svobodo, je tedanji najvišjega partijski funkcionar na Primorskem, Aleš Bebler, v poročilih, ki jih je poleti 1943 pošiljal na Centralni komite svoje stranke v Bazi 20 v Kočevskem rogu, kar 75 do 90 % vseh partizanov, svetovno nazorsko in politično pripadalo TIGR-u. Bebler je to objavil tudi v svoji knjigi Čez drn in strn. In njegove podatke je iz arhiva nekdanjega CK ZKS črpala in izdala dr. Tatjana Rejec Srebot v knjigi, Partija in tigrovci.

Tam se lahko obširneje seznanimo s to vsebino. Govoriti o NOB, torej pomeni sklicevati na - Narodno, poudarjam Narodno, partizansko vojsko, ki se je borila za – Narodne, osvobodilne cilje. In na Primorskem so NOB sestavljali celo do 90 odstotkov člani demokratičnega TIGR-a.

Zato lahko ugotovimo, da je politična sestava partizanskih enot iz leta 1943,  kasneje leta 1944, veljala tudi za 30. in 31. divizijo, in 9. korpus, ki se je kot zadnji bojeval na Primorskem maja 1945! Sanje članov TIGR-a z osvoboditvijo Primorske, Trsta, Istre, Gorice in Reke, so se uresničile v nacionalnem smislu. V političnem, z nastopom komunistične diktature, pa ne! Namreč v zadnjem letu vojne, (t.i. »zadnjii, tretji  etapi upora, kot jo je v spominih pojasnil Ivan Maček Matija), je komunistično vodstvo partizanskega gibanja uvedla ostro revolucionarno disciplino znotraj partizanskih vojaških enot, z nevarnostjo smrtne obsodbe za vse politične oporečnike komunistom.

Dejstvo je, da je na tisoče članov TIGR-a, padlih v partizanih, danes pokopano pod znakom rdeče zvezde in ne pod simboličnim emblemom TIGR-a. Kar je potvarjanje zgodovine in dediščina absolutizma edine stranke iz povojnih let, ko so te spomenike postavljali. Člani TIGR-a v partizanih se niso borili za revolucionarne cilje. NOB nikoli ni bila Rdeča armada. Da je šlo za narodno partizansko vojsko, dokazujejo imena enot po narodnih pesnikih, Gregorčičeva brigada, Kosovelova brigada, Prešernova brigada, Cankarjev bataljon…. Ali kvečjemu po padlih partizanih: Tomšičeva brigada, Šercerjev bataljon. Partizanske enote v Sloveniji niso nikoli nosile imen po ideologih revolucije in komunizma, po Marxu, Leninu, Engelsu, Titu, Kardelju, Kidriču…. Poznavalci razmer v Bazi 20 dobro vedo, da je slovenska partijska vrhuška doživela bridek poraz, potem, ko je po poskusu preimenovanja  partizanskih enot po svetovnih ideologih revolucije, doživela osip priliva Slovencev v partizanske enote. Ostalo je pri poimenovanju po slovenskih pesnikih in pisateljih!

Slovenci so se torej borili predvsem za nacionalno in politično osvoboditev izpod fašistične Italije, za strpnost in medsebojno toleranco med Slovenci, s spoštovanjem splošnih človekovih pravic in svoboščin.

Po koncu vojne je bil demokratični TIGR politično izigran s strani novega režima. Če ugotavljamo po načelih Marxa, Engelsa, Lenina, Mao tse Tonga in Kardelja, bi lahko rekli, da je bil krivično, »eksploatatorsko« izkoriščen.

Režim komunistov so ustvarili predvsem po koncu vojne s totalitarnim represivnim aparatom, VOSO, OZNO; UDBO; KNOJEM…. TIGR-ov največji, kapitalen doprinos ob samem začetku vojne - oživljanja OF in partizanskih enot, je bil kasneje povsem spregledan in pozabljen od komunističnega režima. S fanatičnim navijaštvom partijskih funkcionarjev pri oblikovanju novih dogem socialistične ideologije, pa tudi v paranoji njihovega medsebojnega obračunavanja, in osebnega reševanja z dokazovanjem pravovernosti ideologiji, se je vijak represije privijal, tako da so člane TIGR-a, kmalu po vojni,  podredili metodam represije komunistične politične policije udbe, z izgubo služb, prezgodnjimi upokojitvami z minimalnimi pokojninami, razvezami zakonskih zvez, degradacijami in denunciacijami, utišanjem svobode misli, govora in tiska.

To dejanje je etično povsem nesprejemljivo za komunizem, kot vizijo sistema, za odrešitev človeštva. Slepota komunističnega fanatizma je bila po vojni tolikšna, da je obglavila tiste, ki so jo znotraj demokratičnega slovenskega naroda, prvi v borbi proti nacizmu in fašizmu, podprli!     

Več desetletij je moralo preteči, da se je nazadnje izkristaliziralo, kaj spopad na Mali gori pomeni v kontekstu nacionalne zgodovine. Danes je iz mozaika množice dolgo skritih in zamolčanih podatkov mogoče sestaviti ugotovitev, da je po izdaji komunista Filipa Tekavca, ki je sprožil napad italijanskih okupatorjev na vodilne člane TIGR-a tu na Mali gori, pomenil likvidacijo vodstva demokratičnega, slovenskega, oboroženega osvobodilnega gibanja TIGR. Spopad je pomenil likvidacijo operativnega vodstva TIGR-a, vez med Ljubljano, in celicami upora na Primorskem. 

Za ponazoritev, kaj so pomenile v tistem trenutku 13. maja 1941  smrt Danila Zelena, vojaškega vodje TIGR-a in aretaciji Ferda Kravanje in Antona Majnika, lahko za primerjavo navedemo hipotezo, da bi decembra 1943 enote nemškega okupatorja vdrle v  Bazo 20 v Kočevskem rogu in usmrtile Edvarda Kardelja,  Borisa in Zdenko Kidrič,  Ivana Mačka Matijo, Edvarda Kocbeka in druge vodilne člane partizanskega gibanja, pa aretirale in zaprle. Potek partizanskega gibanja, in politično stanje v Sloveniji po vojni, bi bilo prav lahko drugačno, in se je po zgodovinskih virih že tedaj nagibalo v prid samostojne Slovenije in splošne demokracije.   

In ko se po vsem navedem  ozremo v današnje politične tokove  slovenskega parlamenta, v to, kar se je ta mesec zgodilo  4. maja v slovenskem državnem zboru, lahko zatrdimo:

»En glas je manjkal«  Njim! Tisočem žrtvam 23- letnega fašističnega zatiranja, preganjanja in izseljevanja  Slovencev na Primorskem, vse od leta 1918 do začetka vojne aprila 1941!

»En glas je manjkal«…  aktivistom TIGR-a v OF, tisočem padlim partizanom - članom TIGR-a,  padlih med vojno v partizanskih enotah, do maja leta 1945.  

In predvsem: nam, drage Slovenke in  Slovenci v samostojni Sloveniji, v združeni Evropi, nam je zmanjkal EN glas v parlamentu, za našo današnjo svobodo, da se ne ponovita dolgoletna diktatura in absolutizem! Kajti zelo nevarne postanejo razmere v medsebojnem sožitju ljudi, ko po ukinitvi svobode govora in misli, politična sleparija postane del vsakdana, in se sleparija  utrdi v revolucionarni režim, ki v plazu nekontrolirane moralne in etične devalvacije nazadnje pokoplje samo sebe, izbruhne v Vukovar, Srebrenico, Mostar in Sarajevo. Ta kolaps humanizma sem osebno doživel  v dve in pol letnem služenjem v centru za begunce iz Bosne. 

Prizadevanja za slovenski praznik 13.maj, v Dan spomina na TIGR, pomeni prizadevanje za sprotno, kontinuirano etično in moralno samoočiščevanje nas vseh znotraj Slovenskega naroda. Da se po načelih svobodne Evrope otresemo primeža revolucionarne diktature, ki v sencah nekaterih segmentov traja še danes. Tako lahko tudi iz osebne izkušnje navedem, se je denimo še leta 2015, torej pred šestimi leti, univerza, na kateri sem doštudiral svoj drugi univerzitetni študij, tokrat iz zgodovine, dobila navodilo, da v imenu mojega diplomskega dela, ne sme biti besedice TIGR, niti ga vsebina diplomskega dela ne sme obravnavati.

Lepo prosim! Dragi Slovenci! Navedite mi še kakšno današnjo državo v Evropi, katere univerza, ali natančneje državna oblast izobraževanja, bi študentu prepovedala obravnavo njenega osvobodilnega, protifašističnega gibanja. To bi naredil le Hitler v nacistični Nemčiji in Mussolini v fašistični Italiji pred 80 leti! In v vzhodni Evropi in na Balkanu, pod vplivom Stalinovega političnega zadaha.  

Gre za nove etične razmere med nami Slovenci, v Evropi, za katero se vsi njeni narodi od, Atlantika do Baltika in Črnega morja prizadevajo, da bi bila drugačna od njene temne preteklosti. Mi smo po osamosvojitvi spoznali, da  znamo živeti kot   svobodna bitja, spontano delujemo po pravnem redu družbe, na vseh področjih življenja, vse do varstva okolja in ohranitve narave. Da kot zrele, ozaveščene, samostojne osebnosti, upoštevajoč pravne normative in mednarodne standarde, ne rabimo nad seboj  nobene diktature, ki bi nas nadzirala. Z legitimnostjo do pravnega reda, s svojim poštenim vedenjem in odnosom do skupnosti, smo zmožni uravnavati naše sožitje. Ne rabimo enostrankarskega, samooklicanega, agresivnega odrešitelja, ki bi z represijo bdel nad nami, živel na naš račun, hkrati pa sam neetično kršil pravne norme, kadarkoli bi se mu to zahotelo.

Slovenke in Slovenci svobodnega duha! Zaživimo v ljubezni do lastnega naroda, po sodobnih evropskih načelih našega medsebojnega sobivanja in sožitja, medsebojne strpnosti in tolerance.  V slovenskem parlamentu pa naj nam bo pri odločanjih o vprašanjih nacionalnega pomena SKUPNI IMENOVALEC duh Gregorčičeve pesmi:

                                                              …. Njo le bom ves čas življenja

                                                                  Ljubil iz srca globin,

                                                                 Ljuba moja je – Slovenja,

                                                                 Jaz pa Slave zvest sem sin!«

 

                                                                          Živela Slovenija!

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 13. Jun 2021 at 19:18

564 ogledov

V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
 Zakaj nekatere sodnice in sodniki slepo izpoljnjujejo naloge in v sodnih dvoranah ubijajo- obsojajo nedolžne ljudi ? Poziv poslancem DZ naj ne potrdijo lažno kvalificirane in skorumpirane svišje odnice Stanke Živič za sodnico Vrhovnega sodišča. Sodna veja oblasti je vedno ljubila vodljive - z grehi obremenjene ljudi. Nikoli pa pokončne in poštene sodnike. Velikanska sramota pa je že sam SODNI SVET, ki take ljudi predlaga v izvolitev DZ.   Za največje zločine, ki se v SLO dogajajo v sodnih dvoranah in katerih avtorji so SODNIKI, mora sodnik ali sodnica biti ne samo politično pripaden/na ideologiji bivšega režima, ampak mora imeti nad sabo tak greh, da bo brez najmanjšega pomisleka izpolnil ukaz. Taka je kandidatka Stanka Živič o kateri v priponki pišeta  raziskovalni novinar Mitja Lomovšek in aktivna državljanka Iva Žurman Pavlin.   Stanka Živič aktualna kandidatka DZ za izvolitev na mesto vrhovne sodnice RS, na mesto okrožne sodnice (trenutno je sodnica višjega sodišča v Ljubljani) namreč ni prišla zakonito, saj ni opravila obveznega 2 letnega pripravniškega staža. Ta staž je opravila samo za dobo 10 mesecev namesto 24 mesecev, ki so pogoj za pripravniški izpit. Raziskovalni novinar Mitja Lomovšek to dokazuje z dokumenti. Iva Žurman Pavlin pa z opisom njenega zločinskega ravnanja v funkciji višje sodnice v primeru dr. Milka Noviča. Predvsem je sodnica Stanka Živič znana po tem, da ni hotela zaslišati staršev umorjenega dr. Janka Jamnika in je v pritožbenem postopku sodila ponovno, čeprav bi se morala izločiti. https://dosjemilkonovic.si/ post/537868/so-sodniki- nedotakljivi-koliko-casa-se- nezakonito-sojenje-na-visjem- sodiscu-v-ljubljani Zato pozivamo vse poslance DZ, da v torek 15.06.2021 Stanke Živič na mesto vrhovne sodnice ne izvolijo! Da naše sodstvo odgovarja izključno le samemu sebi pa je vzrok tudi v tem, da nekateri sodniki nimajo državnega pravosodnega izpita (DPI) in to sodna veja oblasti razglaša kot normalno. http://24kul.si/sodnica-petra- stanonik-bosnjak-pravosodni- izpit-nima-neposredne-veze-z- opravljanjem-sodniske-funkcije Sicer pa je DPI le ena od svinjarij, ki se dogajajo v sodstvu. Za razliko od pokojne Zdenke Cerar poudarjam, da gre za povsem nezakonite svinjarije. Mimogrede: Stanka Živič je tudi sodnica v moji, še vedno nedokončani, v tako imenovani zadevi PRASICA.         

Fri, 4. Jun 2021 at 22:00

639 ogledov

Telebani za telebane
Po spletu se širi tak spletni »letakec« z naslovom, ki pa (in to je treba priznati), dejansko ustreza namenu in funkciji letaka »za telebane«. Ko bi človek lahko vsaj razpravljal z Umbertom Ecom, ki je 1995 obudil slabo stoletje stari trend opletanja z besedo »fašist« in »fašizem«, ki ga je začel Trocki z namenom, da se na vse narodno, na vse tradicionalno in na vse, kar ni v funkciji komunistično zastavljene avantgarde delavstva, nalepi etiketa "fašist", s čimer naj bi se hkrati izognili besedi socialistično, hkrati pa bi vse, kar ni v funkciji sovjetske revolucije, enačili z italijansko obliko upora proti internacionalizmu. Trocki, ki je v tridesetih populariziral tako vrsto stigmatizacije enega od političnih sistemov, je to delal izredno usmerjeno, saj mu je bilo jasno, da so prav v Italiji z Mussolinijem čisto nedvomno izgubili bitko za širjenje sovjetizacije. Izredno močne frakcije komunističnih gibanj, vse vključene v Kominterno, vodene s strani propulzivnih političnih imen kot je npr. Gramsci, Togliati, Bombacci, Bordiga, so od 1918 v rdečem dvoletju (biennio rosso) s podporo Lenina imele načrte, podobne usklajenim načrtom po vsej Evropi: rušiti vlade in vzpostaviti sovjetske republike. (Takšne so skušali narediti po mnogih državah tik ob koncu 1. svetovne vojne, uspelo pa jim je z Bavarsko sovjetsko republiko, na Madžarskem, norenje se je dogajalo tudi v Berlinu, v pokrajini Alzaciji itd)...  A tudi Umberto Eco s svojo razpravo iz 1995 le razširi nabor očitkov in nadalje pomaga Trockiju zakodirati besedo "fašizem", da le ta postane "meme", namenjen le čustvenim reakcijam. Da se čimbolj izognemo možnosti racionalne razprave o tem, kaj dejansko je fašizem v zgodovinskem kontekstu, da večini ljudi s to besedo le dvignemo pritisk strahu in prekinemo vsako možnost racionalne debate. Tako tudi Eco skuša potolči tradicijo, ljubezen do svojih sonarodnjakov, do domovine s to razliko, da Eco to že dela preko liberal-progresivistične vloge razkrajanja narodnostnih teženj in že lahko straši ljudi z "nedemokratičnostjo"…   Ko bi se človek lahko lotil razčlenitve Ecovih 14. točk, pri katerih skorajda ni nobene razlike med fašimom in komunističnimi izpeljankami marksizma. In tudi ni skoraj nobene razlike v tem, kar se dogaja v času današnjega, liberal-progresivizma in njegovih orodij, ki prav tako obujajo vse vidike tega, kar Eco označi za najhujši problem… Ja, to bi bil morda izziv. Ampak pred sabo imamo nek mentalno osiromašen nabor stavkov, nek ubogi pamfletek, ki nam kot termometer kaže stanje današnje levice. Je kot lakmusov papir, iz katerega lahko razberemo uboštvo levičarskega intelektualnega potenciala... Da gre za pamflet, v katerem skušajo intelektualci levice razložiti na preprost način, kako je potrebno misliti politični moment, je jasno tudi po tem, ker je vsaka enostavna poved (npr. »podredi si državni aparat«) pospremljena s primerom, ki bi naj dodatno ilustriral to osnovno trditev. Kot bi šlo za zapleteno abstraktno misel, ki nujno potrebuje dodaten primer, saj drugače tega preprost človek ne zmore razumeti… Pri vseh teh trditvah (primerih) so poleg celo ikonice, ki še enkrat ilustrirajo vse uboštvo misli, uperjeno proti enemu protagonistu na politični sceni. Tarča tega remek dela politične inteligence levice je seveda človek, ki je pač s svojo stranko zmagal na volitvah in je zato po ustavi in zakonih naše države upravičen do tega, da lahko sestavi vlado. In to mu je dejansko uspelo šele z odstopom Šarca, torej ni bilo niti blagega poskusa, da bi se izognil zakonom in vzpostavil kakršno koli obliko oblasti mimo ustave. In kljub temu, da so ga daleč najbolj vplivni mediji vsaj že zadnjih dvajset let skozi vse svoje spretno vzpostavljene oblike nevro-programiranja diskreditirali, ostaja presenetljivo zavezan svobodi govora. In vsakemu normalnemu je jasno, da so mediji, kakršen je RTV Slo s svojimi stomilijonskimi proračuni in vzpostavljenimi mrežami neprimerljivo bolj vpliven od mikro-medijskih poskusov, kakšni so strankarsko opredeljeni mediji kot je npr. Nova24TV ali Demokracija...  Napadali so ga (in ga še napadajo) z povsem abotnimi insinuacijami kot predsednika stranke, predsednika vlade, napadali so njegovo stranko, sodelovali pri komplotu obtožb o korupciji, napadali so ga osebno (npr. več deset naslovnic Mladine kaže na to demonizacijo), širili neresne govorice o njegovih otrocih, o »avstralski kliniki«… človek se niti ne spomni vseh norosti, ki so jih proizvedli v tem času, da ne govorimo o tem, koliko je bilo v tem času sproženih postopkov na sodiščih!  Takoj po vzpostavitvi vlade pa so vehementno napadli tudi vse stranke, ki so se vključile v to koalicijo. In pri vsem tem ta levičarska scena ni zmogla niti enega resnega očitka vladi, ki bi dejansko imel neko težo. Mnogo bolj utemeljene kritike te vlade in premiera so ves čas prihajali iz desnega pola. Skratka, ta letakec je še en v neskončnem mozaiku slaboumnih (in seveda tudi zlonamernih) namigovanj, klevet, ki so pa s svojo pogostostjo in neumnostjo dovolj nazorni, da preprosto ne »primejo več«. Namreč za tem pamfletkom ni nobene pozicije, nobene vizije, nobene avtentičnosti, nobene sveže razlage in nobene metapolitične vsebine. Samo še želja po tem, da se pridobi moč. Tu, na tem dnu je pristala levica po svoji zmožnosti razlage sveta. Gre torej le še za najbolj pritlehno obrekovanje, ki ga danes razumejo vsi, ki dosegajo povprečen IQ. Le še kakšni študenti, ki so se izmuznili skozi poklicne šole s šestimi popravci in so potem zaradi pomanjkanja študentov in sistema financiranja po »glavi« prišli na kakšne družboslovne fakse za proizvodnjo pol-intelektualcev, morda verjamejo takim letakom in se čudijo vrhunskemu humorju, ki je vpleten v tako remek delo oblikovanja in konceptualnega političnega aktivizma… (Za njih naj tukaj povem, da je drugi del stavka sarkazem)… Torej, da počasi zaključim: več kot očitno gre za telebansko delo, namenjeno telebanom, kar lahko hitro vidimo že po tem, da so pri tem letakcu pomešani pojmi- tako po svojih področjih kot tudi po ravneh; (od socioloških, preko religioznih, psevdo- zgodovinskih pa vse do populistično parafraziranih rekov kakršen je npr. »deli in vladaj«). No, ob taki mentalni revščini človek, če želi pokritizirati take oblike agitpropa, ostane brez vsakega intelektualnega izziva. Na pomoč mora poklicati Umberta Eca, Trockega, Gramscija, da sploh lahko (čeprav namišljeno) vzpostavlja komunikacijo preko črte levo- desne politične sheme...  

Sat, 22. May 2021 at 20:12

1426 ogledov

Nesmisli levega sveta
 Opazujem svet levo razmišljajočega dela slovenske populacije. Ta svet je poln nesmislov in zavzemanja za stvari, ki mi niso všeč zato, ker so tako ali drugače sporne. Borijo se za dodatne pravice in svoboščine, mi pa živimo v sodobnem svetu, svetu, ki je demokratičen, v katerem imamo vsi temeljne človekove pravice. Zakaj neke manjšine potrebujejo posebne pravice? Tako jih dvigneš nad druge, na nek način postanejo vredni več. Na drugi strani ta svet teži k enakosti in enakopravnosti. Podobno delajo »borke za ženske pravice«; za kakšne ženske pravice sploh gre, če živimo v letu 2021 in smo povsem enakopravne z moškimi? In veste kaj je največji absurd teh sodobnih bork za ženske pravice? Da jih vse večji odstotek islama v Evropi ne moti. Kar ne bi bilo nič takšnega, če ne bi bil islam znan po tem, da so ženske izredno nespoštovane, da so zgolj potrošni material, stroji za rojevanje, vredne manj kot žival. Ob grozotah, ki se ženskam dogajajo v tem delu sveta, te borke molčijo- točno vedo kje jim je prostor, če želijo obdržat glavo na ramenih. Večina levičarjev v Sloveniji je izredno naklonjena režimu bivše države komunizmu, ki je bil krivični režim, označuje ga krvava preteklost, morija, diktatorsko vodenje, pomanjkanje… to častijo. Dobesedno klanjajo se ljudem, ki so dokazano krivi za zverinske poboje več sto tisoč nedolžnih ljudi, pravijo si ponosni nasledniki komunistov in pravijo si demokrati. Pravijo, da se borijo za demokratično, pravno državo. Pravijo, da se borijo za vladavino prava, za pravice otrok, žensk…  Kako? Njihovi predniki, na katere so tako ponosni, so pobijali brez sojenja, pobijali so otroke, na zverinske načine posiljevali in pobijali ženske, plenili premoženje, lastnike pa pobili, oni pa si pravijo "ponosni nasledniki", njihovih dejanj niso nikoli obsodili ali obžalovali, komunizma ne obravnavajo kot morilsko diktatorski režim, hkrati pa se prodajajo kot neki veliki borci za pravice in svoboščine, za vladavino prava… pravijo si demokrati. Lažejo! Živijo v nekem pravljičnem svetu, kjer je dolžnost države, da skrbi za njihove razvajene riti. Živijo z miselnostjo, da je vsak hobi umetnost ali kulturno udejstvovanje. Hm… ne! Ni vsaka pobarvanka umetnost kot ni umetnost vulgarno tresenje riti, kruljenje z odra pa ni glasba. Največji absurd pri vsem pa je to, da mislijo, da mora država kupiti njihovo sranje, da ne propadejo, ker trg teh zmazkov pač ne kupi. Država naj skrbi zanje, ker niso sposobni živet od dela svojih rok. Bravo. In kje država dobi denar? Ja od ljudi, ki delajo in plačujejo davke! Povejte mi, kako bi pa delovala država, če bi vsi mislili, da je državna dolžnost, da skrbi za nas in pač ne bi nihče delal?  Na neki točki pravijo, da jim je mar za Slovenijo. Na čuden način kažejo to skrb. Slovenija je pod levimi vladami vedno izgubljala ozemlje, zaveznike, prijatelje, ugled… izgubili so kranjsko klobaso, teran, Piranski zaliv. Zgodovine slovenstva niti ne poznajo, poznana jim je le lažna jugoslovanska zgodovina, lažna herojstva, lažni boji, lažni zmagovalci, lažni demokrati in domoljubi, domoljubi, ki ne spoštujejo osamosvojitve Slovenije. Za življenja tistih, ki so padli za samostojno Slovenijo jim ni mar, raje se klanjajo pred  obeležji lažnih bitk in bojev, krvolokom, ki so po drugi svetovni vojni pobili tisoče Slovencev.  Pravijo, da so strpni, da želijo živeti v multikulturnem svetu… Zaničujejo ljudi, ki so simpatizerji ali člani te velike slovenske stranke, proti njim pa izvajajo pravo gonjo s sovražnimi in nestrpnimi zapisi s pozivi k njihovim pobojem. Zelo "strpno" se obnašajo tudi do cerkve, vernikov… zanimivo obnašanje glede na to, da so zagovorniki multikulturnega okolja. Zakaj so si torej izmislili "ideologijo janšizma", ideologijo, proti kateri se borijo kar s pozivi "smrt janšizmu"?  Kako si lahko zagovornik multikulture, hkrati pa zavračaš temeljno in osnovno kulturo Evrope? Pravzaprav jih moti vse, kar je avtohtonega in slovenskega, slavijo in poveličujejo pa vse, kar je tujega… Levi politiki se posmehujejo ponosni Slovenki v narodni noši, taisti politiki pa v eni drugi sapi prepričujejo, da jim je mar za Slovenijo. Nehajmo se slepiti, njim je mar le za uničevanje Slovenije in na koncu mi kak tak zmeden moralni pofukl napiše, da smo Slovenci hlapci… nismo hlapci, le potrpežljivi smo, nekateri pa zaradi strahu pred maščevalnostjo ponosnih naslednikov komunistov raje molčijo. Sodobni komunisti so znani po medijskem ubijanju, ki nasprotnike ubije tudi eksistenčno. Njihov neumoren boj za "neodvisne medije", za "svobodo govora", kaj to sploh pomeni? Mediji, ki so naklonjeni njim, morajo imeti neomejen vir dohodka iz državne blagajne. To je ta njihova famozna neodvisnost. Svoboda govora… Kako lahko trdjo, da novinar, ki evidentno manipulira, laže ali tolče preko vlade in vladajoče politike, nima svobode govora? Vsako reakcijo na te laži in natolcevanja pa označijo kot "nedopustne pritiske na novinarje in medije". Zaskrbljeni so. Ljudje, ki smo usmerjeni bolj desno, imamo svoje medije, ki so ustvarjeni z zasebnim kapitalom, delajo in živijo od svojih rok in dela. Trg jih kupi. Njihove medije pa plačujemo vsi, plačujemo medije, ki zadnje leto ne delajo drugega kot oponirajo vladi, jo pomagajo rušiti in kar je najbolj degutantno, osrednji mediji so medijski sponzor za vse, ki tako ali drugače nasprotujejo ukrepom vlade proti širjenju epidemije in jo tako podaljšujejo, hkrati pa vladi očitajo dolgost epidemije in neuspešno spopadanje z njo. Kdo so, kaj so, za kaj se zavzemajo s temi nesmisli, in koga sploh prepričajo s temi nelogičnimi trditvami? Isto misleče in zavedene, vse tiste ljudi, ki ne znajo logično razmišljati, ljudi, ki niso informirani… vse to jih s prihodom novih in novih medijev, ki jim niso podrejeni, ogroža. Ogroža jih tudi aktivnost desnih domoljubov na družabnih omrežjih, zato nas želijo utišati z blokadami in ukinitvami naših profilov. Ne bo jim uspelo, laž še nikoli ni zmagala in destruktivno obnašanje ni še nikoli obrodilo sadov, kot ga tudi njihova hinavska politika razdvajanja, sovraštva, nestrpnosti in razdvajanja ne bo. Ljudje smo našli alternativne vire obveščanja in informiranja, ne samo nas samih, s svojimi aktivnostmi ozaveščamo tudi druge.  Sprijaznite se, konec je. 

Sat, 15. May 2021 at 19:48

434 ogledov

TIGR, 13. maj kot slovenski državni praznik
13. maja je bila na Mali gori pri Ribnici državna proslava ob 80. obletnici dejansko prvega upora proti zasedbi Slovenije s strani Nemčije in njenih zaveznic oziroma Italije. Ker očitno prihaja do temeljite cenzure glede omembe TIGRa v slovenskem prostoru tako na ravni zgodovinske stroke, na ravni medijskega poročanja in na ravni širše družbene razprave, v kateri bi se morali soočiti z dejstvi glede vloge organizacije TIGR, v Arreviji objavljamo vse tri govore, ki so jih imeli: Vitomir Gros, Vili Kovačič in Borut Rutar. Jasno je, da komunistični nasledniki ne želijo priznati, da so bili v času tega boja TIGRovcev na Mali gori pri Ribnici še zavezniki nacional-socialistične Nemčije. Prav tako je jasno, da v skladu s tradicijo njihove diktature ne želijo imeti nobene konkurence pri organizaciji narodno osvobodilnega boja, ki so ga seveda imeli predvsem za paravan, za katerim so dejansko izvajali revolucijo. In jasno je navsezadnje, da je ta njihov »narodno-osvobodilni« boj dejansko bil predvsem boj za oblast in še ta velikokrat izbojevan le v tistem delu, kjer jim je preko terorja, pobojev in inštaliranja svojih kadrov v vse inštitucije uspelo ozgodoviniti tiste laži ali polresnice, ki so njim prinašale privilegije in moč. In jim jih še. Opozoril bi tudi na to, da smo v Arreviji objavljali razprave o odnosu do fašizma, da smo v teh razpravah pokazali tudi širšo sliko, skozi katero šele iz današnje perspektive lahko prosevajo resnice o boju med levimi in desnimi, v katerih oboji kar tekmujejo med sabo, kdo bo večji in bolj temeljit »antifašist«, kakor bi se ne zavedali tega, da se je v času sovjetsko podprtih serijskih pučev po Evropi ob koncu 1. sv. vojne dogajalo nekaj podobnega današnjemu dogajanju; ustvarjali so se namreč pogoji za raznarodovanje in univerzalizacijo lažnega humanizma na temelju komunističnih idej, v katerem izgubljajo svojo lastno suverenost predvsem avtohtoni narodi. (In v tem delu je bil fašizem šele reakcija na prav to komunistično raznarodovanje in iskanje možnosti razkroja nacionalnih držav). Toda v duhu evropske tradicije, ki želi izpostavljati resnico pred vsa druga možna propagandna sredstva, smo v Arreviji prepričani v svobodno besedo, na podlagi katere lahko sploh prihaja do novih uvidov in do bolj relevantnih interpretacij zgodovine, ki so bližje resnici. Kajti le s tem se ustvarijo pogoji, ob katerih se lahko srečamo z realnostjo in se v odnosu z njo lahko pripravimo na vse, kar bi sicer ogrožalo naše sobivanje, naša življenja in preživetje slovenskega naroda. V tem kontekstu se nam zdi nujno, da ob splošnem molku o tem dogodku objavimo vse tri govore iz proslave na Mali gori in upamo, da se bo v tej luči sploh lahko še odprla tudi širša razprava o vlogi TIGRa, vlogi slovenskih domoljubov in slovenskih borcev za jezik, kulturo in samobitnost.   Fotografija maše pred proslavo. foto: arhiv Vili Kovačič Nov državni praznik trn v peti Tigra Primorske Vili Kovačič Ob vrhuncu letošnjih aprilskih in majskih praznovanj ne moremo mimo 9 maja v Ljubljani in pred tem državne proslave 27 aprila, ki je bila na pravem mestu vendar na napačen datum.  Kajti pravi dan upora je 13 maj, to je dan ki smo ga skupaj s stranko SNS predlagali za državni praznik. Pri tem so se kot največji nasprotniki praznika poleg vodstva ZBNOV žal izkazali prav primorski Tigrovci, ki so v okviru proslave 9 maja celo  zagrozili da bodo zakonski predlog sodno izpodbijali. Za preprečitev praznika pa si izmišljajo vse mogoče hipoteze. Izdajstvo na Mali gori povezujejo s kolaboracijo, kar pomeni, da je bil Danilo Zelen – vojaški poveljnik Tigra, žrtev domobranstva o katerem tedaj ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Očitno gre za popolno zmedenost in morda celo za gensko prizadetost  v dojemanju časa! V resnici pa gre za obupno in obupano agresivnost, ki jo poraja strah pred tigrovim pomenom za zgodovino upora na slovenskem. O partijskem izdajstvu tigrovske trojke, ki ga ni več mogoče zanikati, pa molčijo.  V ta kontekst sodi tudi to, da je sedanja opozicija + ZB NOB + TIGR Primorske + politično ustrahovani in (pod)kupljeni DESUS, v Državnem zboru za 1 glas preprečila sprejem zakona o novem državnem prazniku 13 maj. Glede državne proslave na Mali gori pa režimski Tigrovci proslavi zamerijo prav to, kar je bilo za TIGR  značilno - pluralnost.  Da je bila proslava pluralna, kot je bil nekoč TIGR. Imela pa je eno samo napako, datum resnično ni bil pravi ! Pravi datum za proslavljanje začetka upora je v vseh pogledih prav današnji dan, to je 13 maj. Zato ni nič narobe da na Malo goro s strani države niso bili vabljeni vodilni predstavniki, katerih sedanji in pretekli predstavniki, so TIGR zaničevali in uničevali, dokler ga niso sami prevzeli. Društvo Tigr Primorske ima očitno drugo nalogo, nalogo TIGR skrivati, ne pa ga promovirati. Velika novost pa je seveda škandal v  Ljubljani,  ko analfabet Janković, vsej slovenski javnosti navkljub uprizarja jugo nostalgični pohod po mestu  in Slovencem predava o slovenski zgodovini. Zato je še toliko bolj pomembno, da na novem prazniku vztrajamo, dokler prej ali slej ne bo državni praznik sprejet. Društvo Slovenski TIGR 13 maj ima argumente in dovolj gradiva, da bomo razblinili meglo oziroma zapolnili zgodovinsko praznino pod imenom TIGR, ki tako buri duhove, da je celo v diplomskih nalogah zgodovinarjev beseda TIGR na Univerzi prepovedana. Zato z veseljem pričakujemo sodni epilog s katerim nam grozijo in ga napovedujejo. To bo  proces za pravico in resnico. Tigr si zasluži resnico, pa tudi pravico. Naše zgodovinopisje pa se bo prisiljeno soočiti z dokončnim razkritjem, da je bil TIGR prvi in je bil daleč pred današnjimi ljubitelji preteklih in novih  totalitarizmov, ki so se med seboj spajdašili za delitev Evrope. Verz na spominski plošči vojaškemu poveljniku Tigra Danilu Zelenu pove vse:  Ti šel si med  prvimi v boj, ko narod ni videl izhoda in mnogim bila je še tuja beseda svoboda ! Tu ni kaj dosti govoriti, saj pesem pove vse. Prej ali slej bo proglašen nov praznik 13 maj, tedaj bomo lahko zares veseli. S tem bo poravnan  30 letni zgodovinski dolg. Res bedno pa je, da se danes  TIGR-Primorske sramuje svojega lastnega imena in nastopa proti prazniku. Glede ZB NOB pa itak vemo, da jih TIGR moti, ker se z njim razbija mit, da so bili komunisti v odporu prvi, čeprav so  prav oni skupaj z nacisti družno praznovali 1 maj medtem ko so Tigrovci na Mali gori zbirali orožje in denar za upor in je vojaški poveljnik Tigra Danilo Zelen v smrtnem boju s fašisti izgubil življenje, Ferdo Kravanja je bil težko ranjen, Majnik pa je uspel pobegniti. A tudi druga, oba preživela Tigrovca sta bila kasneje likvidirana. Kaj vse bi dali komunisti ko bi imeli en tak praznik, vsa Slovenija bi jih oboževala in slavila kot prvoborce Evrope.     Zato slovenski javnosti in sporočamo: gospe in gospodje borke in borci ponosni nasledniki komunistov -  današnji slovenski foteljaši  in foteljašice - navidezni antifašisti – umirite se in pripravite se na soočenje z resnico. 13 maj bo slej ali prej postal naš skupni in največji praznik odpora in upora, kajti TIGR ima eno neizmerno prednost pred vami, to pa , je kot voda ki vedno najde pot. Kajti svet se vendarle vrti. Epur si muove !  Zato je bolje, da resnico priznate in je ne skrivate. Mi bomo delali zanjo, kljub vašim in naporom ZZBNOV za nasprotno. Vabilo na državno proslavo si morate zaslužiti, ne pa ga  izsiliti. Prav je, da vas ni bilo zraven ! Mala gora je v miniaturi Katynski gozd vodstva slovenskih komunistov. Mala gora mora dobiti praznik in prostor na katerem stojimo, mora postati spodobno in dostojanstveno   svetišče upora, za razliko od  izmišljenih praznikov.   Sodni epilog, ki ste ga napovedali na Prešernovem trgu  9. maja, na dan zmage,  pozdravljamo. Na sodišču boste prisiljeni poslušati resnico pred katero si tako vneto mašite oči in ušesa. Spoštovani,  zaključujem s kratico SFSN.  Smrt Fašizmu, Svoboda Narodu. Ta kratica  je bila namreč tigrovski – ne komunistični pozdrav. Nehajte končno ugrabljati svobodoljubne simbole drugih, za svoje sprevržene totalitarne namene ! Tudi pesem Bazovica je ugrabljena. Sicer pa skoraj ni stvari, da je Tigrovi komunistični  nasprotniki  ne bi ugrabili. In še pogled na Ljubljano: Ljubljana je bulana, na srečo pa Ljubljana še zdaleč ni Slovenija, je le njen manjši - nerazumni  del, za katerega se 2. svetovna vojna še ni končala. Za analfabeta Jankovića pa se očitno šele začenja. Vili Kovačič, državljan K. predsednik društva Slovenski Tigr 13. maj PRAVI »DAN UPORA PROTI OKUPATORJU« Vitomir Gros Pred dvema letoma sem se tu na Mali gori javno spraševal: 27. APRIL — KAKŠEN DAN je to? Je to dan upora proti okupatorju? Ne, to je dan sodelovanja z okupatorjem! Je dan slavljenja Hitlerjevega prihoda 26.4.1941 v Maribor. Je dan slavljenja predhodne Hitlerjeve izjave »Naredite mi to deželo zopet nemško!«. Je dan slavljenja ustanovitve PIF (Proti imperialistične fronte) 26.4.1941, ne lažno 27.4.1941. Je dan slavljenja zaveze PIF odporu proti zmagovalcem Druge svetovne vojne, po komunistični domnevi »imperialistom« Angležem, Američanom, Francozom in njihovim zaveznikom, torej tudi proti svoji tedanji domovini Jugoslaviji. Je dan slavljenja Hitlerjevega rojstnega dne (20.4.1889) z rojstnodnevnim darilom: ustanovitvijo njemu zavezniške PIF. Je dan slavljenja nacifašistične okupacije domovine. In končno je tudi dan slavljenja dvoletnega vojnega naci-fašistično-komunističnega zavezništva jugoslovanskih in slovenskih komunistov, poleg vseh drugih, z nacisti in fašisti vseh vrst, torej dan slavljenja zavezništva zločincev Hitlerja in Stalina, a tudi Tita. 27. april je torej sramotni praznik sodelovanja z okupatorjem, dan kolaboracije komunizma, tudi slovenskega, z nacizmom (nacinalsocializmom). 76 let po koncu 2. svetovne vojne ta sramotni pakt, oziroma kolaboracijo, praznujemo kot edini na celem svetu le še mi, Slovenci! Ta uvod je bil potreben, da bi lažje razumeli, kakšno neumnost je sprejela takrat pred 30 leti ob določanju državnih praznikov slovenska Skupščina. Tedaj se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma. V zameno za določitev državnega praznika za Binkošte, ki so itak vedno na nedeljo, je ta del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagani, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27.4., kot dan upora proti okupatorju. Zaradi tedanje temeljite razprave v Skupščini, tudi moje, so vsi tedanji poslanci vedeli za vse prej omenjene trditve o sramotnosti in zavrženosti slavljenja tega dneva. Prav tako so vsi vedeli za predlog, da bi proglasili za slovenski državni praznik 13. maj kot Dan upora proti okupatorju, saj so vsi obrazložen predlog prejeli. Tedaj so bila zgornja dejstva proti slavljenju 27. aprila jasno navedena. Prav tako je bil jasno razložen domoljubni boj organizacije TIGR in njen prvi oboroženi spopad s fašističnimi okupatorji na ta dan na Mali gori pri Ribnici, ki je bil sploh prvi oboroženi spopad z okupatorji na Slovenskem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. V tem boju je padel TIGR-ov vojaški poveljnik Danilo Zelen, ranjen in zajet je bil Ferdo Kravanja, ušel pa je okupatorjem že vklenjeni Anton Majnik. Takratnim poslancem je bilo razloženo tudi načrtno zamolčevanje, poniževanje in povzročanje krivic pripadnikom TIGR-a s strani povojnih slovenskih komunističnih oblasti. Razloženo je bilo tudi, da so povojni komunistični oblastniki ves povojni čas razglašali TIGR za teroristično organizacijo, tako kot komunistom dvoletni vojni zavezniki fašisti. In končno je bilo tedanjim poslancem razloženo, da so slovenski komunistični oblastniki in partijski veljaki TIGR-ovce načrtno uničevali na vse možne načine, zlasti resnico o njihovem delovanju, njihove uspehe in zasluge pa so si nepošteno, lažnivo, zvijačno in potuhnjeno prilaščali. Nekateri poslanci tedanje slovenske skupščine 1991 smo zato pred 30 leti, leta 1991 poskušali prekiniti to slovensko sramoto, slavljenje paktiranja, to je kolaboracije, slovenskih komunistov z nacional-socialisti (nacisti) in posledično s fašisti. Ni nam uspelo, duh pakta Ribbentrop - Molotov je bil še vedno vsajen v slovenskih glavah, ne le partijskih! Zaradi vsega naštetega je bilo večinsko odklonilno stališče tedanjih poslancev, deloma tudi Demosovih, za določitev državnega praznika »Dan upora proti okupatorju« na dan 13.5. preračunljivo nepošteno. Upal sem, da bomo letos, po sprejemu praznika upora proti okupatorju na dan 13.5., vojnim zaveznikom mogli sporočiti veselo novico, da ne praznujemo več od komunistov vsiljenega nam dneva 27. aprila kot praznika zavezništva naših komunistov s Hitler — Stalinovo vojno navezo s silami osi, kajti le to in kolaboracijo komunistov z nacisti pomeni ta razvpiti praznik. Upal sem torej, da nas bodo zmagoviti zavezniki potem mogli in smeli povabiti na vsakoletne slovesnosti praznovanja konca druge svetovne vojne in zmage v njej kot aktivne udeležence, na primer na slovesnost v Normandijo. A sem se prevaral. Duh kolaboracije komunistov z nacisti je še vedno premočan. Tudi sejanje strahu med nasprotnike te kolaboracije in sejanje laži in obrekovanj proti T1GR-u sta še vedno preveč prisotna med zgodovinsko zavedenimi Slovenci. Pristojni odbor Državnega zbora 4. maja letos ni zmogel dovolj hrabrosti in poštenosti, da bi presekal ta lažnivi pitijski vozel, podredil se je naslednikom komunistične kolaboracije z našimi smrtnimi sovražniki nacisti in ni sprejel predloga Slovenske nacionalne stranke s podporo Vlade RS, da bi uveljavil 13. maj kot slovenski praznik upora proti okupatorju. Zato bo moral slovenski narod čim prej ugotoviti pravo resnico o dvoletni medvojni kolaboraciji komunistov z nacionalsocialisti in fašisti, torej o kolaboraciji, ki je nastala veliko prej kot tista, kasnejša zaradi komunističnega nasilja nad slovenskimi ljudmi izsiljena in za ohranitev slovenskega življa nujna. Tudi bo moral slovenski narod popraviti odnos do TIGR-a, prve protifašistične organizacije v Evropi. Prenehati bo moral klevetati TIGR, češ da so bili njegovi pripadniki teroristi, kot so jih označevali italijanski fašisti v svojih policijskih poročilih in fašističnem tisku ter kot so za njimi do današnjih dni papagajsko ponavljali njihovi vojni zavezniki slovenski komunisti, še zlasti njihovi povojni partijski, boljševiško usmerjeni oblastniki in od njih zavedeni nevedneži. Italijanski fašisti namreč po vseh storjenih predvojnih in medvojnih zločinih niso imeli prav nobene pravice kogarkoli označevati za terorista, še zlasti ne domoljubov organizacije TIGR, katere glavni cilj je bil upreti se fašističnemu terorizmu in raznarodovanju Slovencev. Molk o TIGR-u bo treba prekiniti in popraviti zlagano zgodovino. Tigrovcem se bo morala slovenska oblast opravičiti za vse tegobe, ki so jim jih storile njene predhodnice. Predvsem pa moramo biti Slovenci ponosni na TIGR in na njegova dejanja v borbi proti fašistom. Evropi in svetu moramo resnico o TIGR-u razložiti in razširiti, kot je to takoj po vojni storil angleški zgodovinar Taylor. Pobudnikom pravega slovenskega praznika upora proti okupatorju želim vztrajnosti pri teh prizadevanjih in upam, da bodo končno uspeli in Slovence rešili zgodovinske cokle, kolaboracije slovenskih komunistov z nacisti v medvojni naci — fašistično — komunistični navezi. Na Mali gori pri Ribnici, 13.5.2021 Drage Slovenke in Slovenci, spoštovani udeleženci današnje spominske slovesnosti! Borut Rutar   Domoljubje, in razmere v slovenskem zgodovinopisju sta temi, za kateri me je organizator prosil, naj o njih spregovorim danes na Mali Gori pri Ribnici, ob 80. obletnici prvega spopada slovenskih protifašistov TIGR-a, z italijanskim fašističnim okupatorjem. Sem zgodovinar, pesnik in literat, avtor osmih knjig in brošur o TIGR-u, zato vem, da nam je o domoljubju z izbranimi besedami najlepše spregovori naš veliki pesnik smaragdne Soče, Simon Gregorčič, ki je že sredi 19. stoletja vzneseno zapel Sloveniji:                                                                 » Eno devo le bom ljubil,                                                                    Eni vedno zvest ostal,                                                                    Druge nikdar ne bom snubil,                                                                    Nikdar drugi srca dal….                                                                    …. Njo le bom ves čas življenja                                                                   Ljubil iz srca globin,                                                                  Ljuba moja je – Slovenja,                                                                  Jaz pa Slave zvest sem sin!« Danes, 140 let po nastanku pesmi, po razpadu dveh monarhij in ene države, lahko ob uresničitvi Gregorčičevih sanj, samostojni Sloveniji,  navedemo nekaj  nesramežljivih misli o domoljubju. Svoje sožitje med nami, si krojimo sami, v naši lepi Ljubljani, pod svobodnim soncem naše lastne, samostojne, 30 letne mladenke, države Slovenije. O mnogih  odtenkih našega domoljubja bi lahko razpravljali iz več zornih kotov, saj se naše domoljubje sprošča na več načinov. Na tistem javnem, vidnem, se izraža na  kulturnih, koncertnih, festivalskih, narodno zabavnih in  slavnostnih prireditvah…. Globlji tokovi našega domoljubja se pretakajo v čarobnem zalivu naše ljudske volje, v državnem zboru, slovenskem parlamentu, v Ljubljani. In ozrimo se v globočino tokov našega domoljubja, v dogajanje v  slovenskem parlamentu! Ni treba seči daleč nazaj. Pred dobrim tednom dni, v torek 4. maja, parlament ni potrdil predloga zakona, da bi 13. maj razglasili za državni praznik, Dan spomina na protifašistično organizacijo TIGR! »Manjkal je en glas!« so me obvestili iz naše lepe, bele Ljubljane.   Presenečen sem se zdrznil. Nacionalno, etično in moralno, je v samostojni demokratični Sloveniji, temelječi na načelih Združene Evrope, ta zavrnitev protifašističnega gibanja, neetično dejanje. Po desetletjih povojnega zamolčevanja TIGR-a, sem se vprašal, ali slovenski poslanci sploh vedo, kaj TIGR je? Namreč, da osvobodilno gibanje TIGR,  pomeni, da bodo Trst, Istra, Gorica in Reka – z oboroženim bojem osvobojeni in Slovenski. Dotlej, do leta 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta v Ljubljani, je TIGR že 14. let (!), vse od leta 1927, Primorce sistematično pripravljal na splošno oboroženo vstajo na Primorskem, da ob izbruhu vojne aprila 1941 deželo osvobodijo skupaj z divizijami tedanje armade kraljevine Jugoslavije. In ker je armada kraljevine  kapitulirala pred naletom sil osi, so se člani TIGR-a kot prvi na Primorskem, podali v partizane za osvoboditev Slovenije. Po navodilih komunističnih kurirjev, ki so v tisti prvi etapi upora razglašali, da gre za vsenarodni upor, (o teh etapah lahko beremo v izdanih spominih Ivana Mačka Matije), so člani TIGR-a, svetovno nazorsko liberalci in kristjani), prvi ustanavljali prve odbore OF po domala vseh primorskih krajih in vaseh, od Istre, Krasa, Notranjske,  Vipavske, do Tolminske, Idrijske vse do Trente. To izpričujejo dokumenti državnih arhivov in pričevanje in izjave prvih aktivistov. Ti dokumenti so že objavljeni v več zgodovinskih knjigah o TIGR-u, a kot da vsebina teh knjig ne dospe širokega javnega medijskega prostora, da bi se ta resnica o prvih slovenskih demokratičnih protifašistih, vcepila v slovensko narodno zavest.  In TIGR ni le ustanavljal prve odbore OF na Primorskem. Formirali so tudi prve oborožene partizanske enote na vipavskem, notranjskem, na Krasu in na tolminskem, in jih pogosto tudi oboroževali s skritim orožjem TIGR-a, nekoč predvideno narodni vstaji TIGR-a.  V koaliciji vseh  Slovencev v borbi za svobodo, je tedanji najvišjega partijski funkcionar na Primorskem, Aleš Bebler, v poročilih, ki jih je poleti 1943 pošiljal na Centralni komite svoje stranke v Bazi 20 v Kočevskem rogu, kar 75 do 90 % vseh partizanov, svetovno nazorsko in politično pripadalo TIGR-u. Bebler je to objavil tudi v svoji knjigi Čez drn in strn. In njegove podatke je iz arhiva nekdanjega CK ZKS črpala in izdala dr. Tatjana Rejec Srebot v knjigi, Partija in tigrovci. Tam se lahko obširneje seznanimo s to vsebino. Govoriti o NOB, torej pomeni sklicevati na - Narodno, poudarjam Narodno, partizansko vojsko, ki se je borila za – Narodne, osvobodilne cilje. In na Primorskem so NOB sestavljali celo do 90 odstotkov člani demokratičnega TIGR-a. Zato lahko ugotovimo, da je politična sestava partizanskih enot iz leta 1943,  kasneje leta 1944, veljala tudi za 30. in 31. divizijo, in 9. korpus, ki se je kot zadnji bojeval na Primorskem maja 1945! Sanje članov TIGR-a z osvoboditvijo Primorske, Trsta, Istre, Gorice in Reke, so se uresničile v nacionalnem smislu. V političnem, z nastopom komunistične diktature, pa ne! Namreč v zadnjem letu vojne, (t.i. »zadnjii, tretji  etapi upora, kot jo je v spominih pojasnil Ivan Maček Matija), je komunistično vodstvo partizanskega gibanja uvedla ostro revolucionarno disciplino znotraj partizanskih vojaških enot, z nevarnostjo smrtne obsodbe za vse politične oporečnike komunistom. Dejstvo je, da je na tisoče članov TIGR-a, padlih v partizanih, danes pokopano pod znakom rdeče zvezde in ne pod simboličnim emblemom TIGR-a. Kar je potvarjanje zgodovine in dediščina absolutizma edine stranke iz povojnih let, ko so te spomenike postavljali. Člani TIGR-a v partizanih se niso borili za revolucionarne cilje. NOB nikoli ni bila Rdeča armada. Da je šlo za narodno partizansko vojsko, dokazujejo imena enot po narodnih pesnikih, Gregorčičeva brigada, Kosovelova brigada, Prešernova brigada, Cankarjev bataljon…. Ali kvečjemu po padlih partizanih: Tomšičeva brigada, Šercerjev bataljon. Partizanske enote v Sloveniji niso nikoli nosile imen po ideologih revolucije in komunizma, po Marxu, Leninu, Engelsu, Titu, Kardelju, Kidriču…. Poznavalci razmer v Bazi 20 dobro vedo, da je slovenska partijska vrhuška doživela bridek poraz, potem, ko je po poskusu preimenovanja  partizanskih enot po svetovnih ideologih revolucije, doživela osip priliva Slovencev v partizanske enote. Ostalo je pri poimenovanju po slovenskih pesnikih in pisateljih! Slovenci so se torej borili predvsem za nacionalno in politično osvoboditev izpod fašistične Italije, za strpnost in medsebojno toleranco med Slovenci, s spoštovanjem splošnih človekovih pravic in svoboščin. Po koncu vojne je bil demokratični TIGR politično izigran s strani novega režima. Če ugotavljamo po načelih Marxa, Engelsa, Lenina, Mao tse Tonga in Kardelja, bi lahko rekli, da je bil krivično, »eksploatatorsko« izkoriščen. Režim komunistov so ustvarili predvsem po koncu vojne s totalitarnim represivnim aparatom, VOSO, OZNO; UDBO; KNOJEM…. TIGR-ov največji, kapitalen doprinos ob samem začetku vojne - oživljanja OF in partizanskih enot, je bil kasneje povsem spregledan in pozabljen od komunističnega režima. S fanatičnim navijaštvom partijskih funkcionarjev pri oblikovanju novih dogem socialistične ideologije, pa tudi v paranoji njihovega medsebojnega obračunavanja, in osebnega reševanja z dokazovanjem pravovernosti ideologiji, se je vijak represije privijal, tako da so člane TIGR-a, kmalu po vojni,  podredili metodam represije komunistične politične policije udbe, z izgubo služb, prezgodnjimi upokojitvami z minimalnimi pokojninami, razvezami zakonskih zvez, degradacijami in denunciacijami, utišanjem svobode misli, govora in tiska. To dejanje je etično povsem nesprejemljivo za komunizem, kot vizijo sistema, za odrešitev človeštva. Slepota komunističnega fanatizma je bila po vojni tolikšna, da je obglavila tiste, ki so jo znotraj demokratičnega slovenskega naroda, prvi v borbi proti nacizmu in fašizmu, podprli!      Več desetletij je moralo preteči, da se je nazadnje izkristaliziralo, kaj spopad na Mali gori pomeni v kontekstu nacionalne zgodovine. Danes je iz mozaika množice dolgo skritih in zamolčanih podatkov mogoče sestaviti ugotovitev, da je po izdaji komunista Filipa Tekavca, ki je sprožil napad italijanskih okupatorjev na vodilne člane TIGR-a tu na Mali gori, pomenil likvidacijo vodstva demokratičnega, slovenskega, oboroženega osvobodilnega gibanja TIGR. Spopad je pomenil likvidacijo operativnega vodstva TIGR-a, vez med Ljubljano, in celicami upora na Primorskem.  Za ponazoritev, kaj so pomenile v tistem trenutku 13. maja 1941  smrt Danila Zelena, vojaškega vodje TIGR-a in aretaciji Ferda Kravanje in Antona Majnika, lahko za primerjavo navedemo hipotezo, da bi decembra 1943 enote nemškega okupatorja vdrle v  Bazo 20 v Kočevskem rogu in usmrtile Edvarda Kardelja,  Borisa in Zdenko Kidrič,  Ivana Mačka Matijo, Edvarda Kocbeka in druge vodilne člane partizanskega gibanja, pa aretirale in zaprle. Potek partizanskega gibanja, in politično stanje v Sloveniji po vojni, bi bilo prav lahko drugačno, in se je po zgodovinskih virih že tedaj nagibalo v prid samostojne Slovenije in splošne demokracije.    In ko se po vsem navedem  ozremo v današnje politične tokove  slovenskega parlamenta, v to, kar se je ta mesec zgodilo  4. maja v slovenskem državnem zboru, lahko zatrdimo: »En glas je manjkal«  Njim! Tisočem žrtvam 23- letnega fašističnega zatiranja, preganjanja in izseljevanja  Slovencev na Primorskem, vse od leta 1918 do začetka vojne aprila 1941! »En glas je manjkal«…  aktivistom TIGR-a v OF, tisočem padlim partizanom - članom TIGR-a,  padlih med vojno v partizanskih enotah, do maja leta 1945.   In predvsem: nam, drage Slovenke in  Slovenci v samostojni Sloveniji, v združeni Evropi, nam je zmanjkal EN glas v parlamentu, za našo današnjo svobodo, da se ne ponovita dolgoletna diktatura in absolutizem! Kajti zelo nevarne postanejo razmere v medsebojnem sožitju ljudi, ko po ukinitvi svobode govora in misli, politična sleparija postane del vsakdana, in se sleparija  utrdi v revolucionarni režim, ki v plazu nekontrolirane moralne in etične devalvacije nazadnje pokoplje samo sebe, izbruhne v Vukovar, Srebrenico, Mostar in Sarajevo. Ta kolaps humanizma sem osebno doživel  v dve in pol letnem služenjem v centru za begunce iz Bosne.  Prizadevanja za slovenski praznik 13.maj, v Dan spomina na TIGR, pomeni prizadevanje za sprotno, kontinuirano etično in moralno samoočiščevanje nas vseh znotraj Slovenskega naroda. Da se po načelih svobodne Evrope otresemo primeža revolucionarne diktature, ki v sencah nekaterih segmentov traja še danes. Tako lahko tudi iz osebne izkušnje navedem, se je denimo še leta 2015, torej pred šestimi leti, univerza, na kateri sem doštudiral svoj drugi univerzitetni študij, tokrat iz zgodovine, dobila navodilo, da v imenu mojega diplomskega dela, ne sme biti besedice TIGR, niti ga vsebina diplomskega dela ne sme obravnavati. Lepo prosim! Dragi Slovenci! Navedite mi še kakšno današnjo državo v Evropi, katere univerza, ali natančneje državna oblast izobraževanja, bi študentu prepovedala obravnavo njenega osvobodilnega, protifašističnega gibanja. To bi naredil le Hitler v nacistični Nemčiji in Mussolini v fašistični Italiji pred 80 leti! In v vzhodni Evropi in na Balkanu, pod vplivom Stalinovega političnega zadaha.   Gre za nove etične razmere med nami Slovenci, v Evropi, za katero se vsi njeni narodi od, Atlantika do Baltika in Črnega morja prizadevajo, da bi bila drugačna od njene temne preteklosti. Mi smo po osamosvojitvi spoznali, da  znamo živeti kot   svobodna bitja, spontano delujemo po pravnem redu družbe, na vseh področjih življenja, vse do varstva okolja in ohranitve narave. Da kot zrele, ozaveščene, samostojne osebnosti, upoštevajoč pravne normative in mednarodne standarde, ne rabimo nad seboj  nobene diktature, ki bi nas nadzirala. Z legitimnostjo do pravnega reda, s svojim poštenim vedenjem in odnosom do skupnosti, smo zmožni uravnavati naše sožitje. Ne rabimo enostrankarskega, samooklicanega, agresivnega odrešitelja, ki bi z represijo bdel nad nami, živel na naš račun, hkrati pa sam neetično kršil pravne norme, kadarkoli bi se mu to zahotelo. Slovenke in Slovenci svobodnega duha! Zaživimo v ljubezni do lastnega naroda, po sodobnih evropskih načelih našega medsebojnega sobivanja in sožitja, medsebojne strpnosti in tolerance.  V slovenskem parlamentu pa naj nam bo pri odločanjih o vprašanjih nacionalnega pomena SKUPNI IMENOVALEC duh Gregorčičeve pesmi:                                                               …. Njo le bom ves čas življenja                                                                   Ljubil iz srca globin,                                                                  Ljuba moja je – Slovenja,                                                                  Jaz pa Slave zvest sem sin!«                                                                             Živela Slovenija!

Thu, 29. Apr 2021 at 20:56

2522 ogledov

Kolumna Johance: Ustavite, jaz želim izstopiti
Ustavite, jaz želim izstopiti je moja misel, ko opazujem dogajanje po domovini, pa tudi po svetu. Ni mi všeč. Vse, kar je v mojem svetu narobe, postaja prav. Groza me je v kakšen svet bom poslala otroke, ki jih vzgajam. Bo temelj, ki ga bodo dobili doma, dovolj močan, da na njem zgradijo svoje življenje, bo dovolj močan, da bodo stali pokončno in ponosno? Bo temelj, ki mu je družina prioriteta, dovolj močan, da zdrži zunanji vpliv, ki temu za življenje najbolj pomembnemu členu jemlje vso vrednost in pomen? Bo. Verjamem, da bo. Zakaj? Ker vem, da moja družina ni edina, ki se bori proti blaznosti sodobnega sveta. Gledam otroke, opazujem druge družine, in si mislim… zlo še nikoli ni premagalo dobrega, ne more zmagati, ker zlo ni produktivno, zlo uničuje, zlo ne rojeva, zlo ubija… zato zlo nikoli ne zmaga, tudi tokrat ne bo. Želja ljudi po miru in življenju bo premagala želje tistih, ki hrepenijo po nekih novih bojih, želja po miru bo premagala krike smrt janšizmu. Smrt janšizmu, besedna zveza, ki zadane v srce in vedno malo zlomi dušo. Večkrat se vprašam, tudi na glas, ali ljudje, ki opletajo s temi težkimi besedami vedo kaj to pomeni? Najbolj boli spoznanje, da vedo, da se zavedajo. Pravijo, da se borijo proti ideologiji. Boji proti ideologijam so vedno prerasli v takšne in drugačne spopade, padala so življenja, tudi nedolžna. V Sloveniji imamo veliko ponosnih komunistov, naslednikov tistih, ki so med drugo svetovno vojno in po njej obračunavali z vsemi, ki jim iz tega ali onega razloga niso bili po volji. Otroci, ženske, dojenčki, nerojeni otroci, nune, župniki… pobiti na najbolj krute načine kar si jih je možno zamisliti, pričevanja in pisanja, ki ne dajo spati, ker slišiš krike, ker čutiš bolečino in grozo, ker se po prebranem zbudiš v grozi in okusom krvi v ustih. Nuno so posiljevali več dni, odrezali so ji dojki, posiljevali so jo tudi s kolom, še živo so kot žival odvrgli v neko globel. Tam je umrla, s kolom v telesu... Ljudi so privezali z glavo navzdol in jim še živim odirali kožo. Dojenčke so zložili na voz in jih pustili na soncu, matere so morale gledati, kako umirajo. Več dni… Danes ponosni komunisti znova kličejo k uporu, k smrti… organi pregona molčijo. Tožilstvo gleda stran. Mediji jim pri tem bojnem klicu, željnem krvi pomagajo, držijo jim mikrofon, nudijo jim kamero in ekran. Zavržno. Zavržno zato, ker vem, da se zavedajo kaj počno. Sejejo sovraštvo in nestrpnost, le tega pa obsojajo. Stran, ki dogajanje osuplo spremlja, se brani, a ne poziva k uporu, ne poziva k novim pobojem, samo sprašuje se, kje hudiča vi vidite na tako imenovani  desni strani sejanje sovraštva in nestrpnosti? Ali je to, da želimo ohraniti Slovenijo slovensko, nestrpno? Ali vas moti to, da želimo svobodno, urejeno in pravno državo? Vam je hudo, ker sta za nas samo dva spola in je tradicionalna družina osnovna celica družbe? Vas moti naša molitev? Sprašujem kar tako, odgovor na vse itak poznam. Vse to vas moti. Zakaj? Kako in kje boste živeli, ko boste uničili vse, kar je normalnega, ko boste pobili vse pridne delovne ljudi, ko boste zapravili ves pokraden denar, ko boste uničili vse nakradeno premoženje? Ker nacionalizacija to je, ker bo revolucija, po kateri kličete, dala natančno ta rezultat. Kako boste vodili državo, če se tudi med sabo ne znate zmeniti, kdo bo na protestu govoril? Ste proti kapitalu, kapitalistom, a hkrati hrepenite po tujem bogastvu. Bogastvo, premoženje, ne prideta sama od sebe, sta rezultat trdega dela in ostrega uma. Lahko nacionalizirate, v parih letih boste vse požrli, če bi znali ustvarjati, bi imeli svoja podjetja. Pravite, da želite demokracijo, svoboščine, multikulturno družbo, častite pa komunizem in hrepenite po bivši državi Jugoslaviji, kjer je vladal ne samo diktator, avtokrat, ampak tudi morilec in kriminalec. Hrepenite po nekem času kjer ni bilo svobode. Nobene. Tudi bogastva ne, morda za peščico, za vse pa ne. Pravite, da smo v diktaturi… lepo vas prosim, počnete kar se vam zljubi… protestirate, demonstrirate, vandalizirate, grozite... Pravite, da ni svobode govora hkrati pa kar preko televizije nekdo rohni: smrt janšistom. Pravite tudi, da protestirate,  ker nimate kaj izgubiti, veste, takšne ljudi je težko zadovoljiti. Vsak od nas ima nekaj, česar ne želi izgubiti, to so tiste male stvari, ki so tako male, da so same po sebi umevne. Dokler ne boste videli in cenili teh, tudi velikih ne boste, ko bodo najmanjše stvari v vašem življenju postale dragocene, bo vse dragoceno. Veste, v vašem delovanju, govorih in prizadevanjih ni logike, zato zdravorazumske ljudi težko prepričate. Politika, ki gradi na temelju sovraštva in nestrpnosti, nima prihodnosti, takšna politika ne gradi, sovraštvo ubija in ruši, zato so politiki, ki ne povezujejo, obsojeni na propad. Kdor ne gradi, seje, dela in se trudi, ne more žeti uspehov. Da bi živeli v miru in blagostanju, se moramo truditi vsi. Nacionalizacija, revolucija, grožnje s smrtjo pa so besede, ki v sodobni svet in razgledano družbo ne sodijo. Rodimo se, živimo in umremo… kako globoke sledi boste pustili za sabo, kako močni so temelji, kako globoka je korenina, ki drži veje drevesa vaše družine? Družine, ki bo ostala za vami in gradila svet, lep svet… prihodnost. V sovraštvu, smrti, nestrpnosti pa ni življenja in prihodnosti. Protestniki zbudite se iz transa sovraštva, dokler ne bo prepozno in boste res zakuhali kakšno vojno. Mediji, nehajte pomagati pri kuhanju bratomorne vojne. Levi politiki, umirite žogico, življenja so neprecenljiva in mir je preveč dragocen za politično preigravanje. Če živimo v demokraciji, se vsi našteti za božjo voljo začnite tako tudi obnašati. Ne igrajte se z mirom in življenji, kot svinja z mehom!

Tue, 27. Apr 2021 at 09:53

1115 ogledov

Kako celo šolski sistem pomaga sistematičnemu brisanju Slovenstva
#prosim, če berete le tisti, ki zmorete misliti prihodnost Slovenije, v kateri bo slovenski narod v manjšini. Gre za prehodno fazo. Možno je, da bomo Slovenci tudi uradna manjšina, če ji bo večina še dovolila bivanje v teh krajih, saj so naših sosedje z juga jasno pokazali pred dobrimi 25 leti, da se take reči odločajo z vojno in pregonom ljudi. Sama še pomnim beguncev, ki so prišli v šole, saj sem ravno takrat začenjala s svojim delom v šolstvu. Gre za prehodno fazo. Nekdanji študent, ki občasno komentira kakšno od mojih objav na Facebooku*, mi je povedal, da je bil na pogovoru za službo in sicer v državni upravi ter tam doživel pravi šok. Namreč kadrovnica je na podlagi njegovega priimka predvidevala, da je njen sonarodnjak, saj se piše na ič. In ga je zato ogovorila kar v srbohrvaščini. Tak droben dogodek niti ne bi mogel biti resnični pokazatelj tega, kar se dogaja, če ne bi bilo več takih zgodb. Ena se je dogodila tudi meni, ko sem prodajala avto. Kupil ga je človek, ki ni znal slovensko in ko sva šla avto prepisat, me je prosil, če greva točno k določeni osebi v eni od avtohiš, kjer urejajo tudi prepise… »Jer drugi su nacionalisti« (ker drugi so nacionalisti), me je podučil. In seveda je tam vse uredil v srbohrvaščini… (Po nekaj mesecih me je klicala policija, ker je ta isti človek, ki je kupil avto od mene, prevrtel kilometre in avto prodal neki osebi, ki ga je ovadila.. ) Sama sem bila vzgojena v duhu jugoslovanskega »bratstva in edinstva« in se mi je zato upirala misel o tem, da gre pri takih rečeh za širok vzorec. Veliko bolj sem bila nagnjena k razmišljanju, da so to osamljeni primeri, ki jih ne smemo posploševati. A hkrati sem vedno večkrat naletela na podobne reči, ki so me tudi vedno bolj razburjale ob dejstvu, da imamo v Sloveniji neverjetno prijazno zakonodajo do ljudi, ki prihajajo v Slovenijo iz območij nekdanje Jugoslavije, četudi ti niso del EU. Prav tako so me streznili tudi npr. seznami čakajočih za socialna stanovanja, na katerih praktično ne najdeš slovenskega priimka (se zavedam, seveda, da so tudi nekateri Slovenci lahko na ič, a količina priimkov neslovenskega zvena je res neverjetna, saj gre za nekje okrog 90% takih priimkov po moji subjektivni oceni). Podobno sem bila šokirana ob priimkih podobnega zvena tudi takrat, ko sem na Facebooku videla spisek naših sodnic in sodnikov. Človek se vpraša, če je sploh še v Sloveniji? Zdaj že kar slišim nekatere ljudi, ki so se že odločili in me potisnili med »nacionaliste«, polne »sovraštva« do drugih narodov, na Facebooku me je nekdo ob podobni objavi označil za rasistko.. In kar ni mogel nehati z obtožbami, četudi sem mu dokazovala, da: 1.      Pri narodnostih ne gre za rase in je torej rasizem povsem zgrešen pojem (ob tem, da ga je v javno debato in v pejorativni rabi med prvimi uvedel Trocki, ko je želel obtoževati Ruse, ki so začeli govoriti o problemu omrežij, ki jih na podlagi nacionalne pripadnosti pletejo med sabo vladajoči komunisti). 2.      Pri narodni zavesti in zavesti o izginjanju naroda ne govorimo o tem, da sovražimo druge, temveč o tem, da izginjamo mi, Slovenci. To je preverljivo dejstvo in pri tem moramo vztrajati vsaj tako brez odstopanj, kot so vztrajali naši predniki v območjih držav, v katerih so bili Slovenci brez svoje politične moči. Preprosto je. Naj ponazorim ta odnos z eno anekdoto, ki naj bo v tem primeru le prikaz, ne dokaz. Nekega dne peljem kužka na sprehod in ker očitno nisem dobro zaprla vhodna vrata, sem ob prihodu nazaj na stopnišču moje hiše srečala 3 ženske, očitno Romkinje. »Kaj pa delate tukaj?«, sem jih vprašala. »Šle smo notri, ker je bilo odprto«. Prijazno sem jim pokazala vrata in rekla, da se to ne dela, če te nekdo ne povabi. Podobno bi naredila tudi, če bi na stopnišču srečala 3 Nemce, 3 Angleže ali pa 3 Kitajce… In verjamem, da je tak običaj dokaj normalna stalnica v teh krajih- zelo težko si predstavljam ljudi, ki bi bili veseli takega nepričakovanega prizora v svoji hiši. Toda pomislite; kaj bi lahko naredila, če bi te tri Romkinje rekle, da jih ščiti zakon? Da so one brez dvoma lahko tukaj, imajo vso podporo vseh možnih sporazumov, zakonov in bi s sabo imele od države postavljenega zagovornika, ki bi zatrdil, da moram odslej tudi vsak mesec od svoje plače oddvojiti nekaj sto evrov za njihovo preživetje in jim dati vsaj eno sobo v stanovanju. Treba je pač vzdržati, gre za prehodno fazo. Slovenija se sooča s sistematičnim, načrtnim uničevanjem vsega, kar je povezano s tradicionalno slovensko kulturo, načinom življenja in najbolj bistveno- sooča se z načrtovanimi dejavnostmi, ki povečujejo delež v tujini rojenih ljudi in zmanjšujejo delež Slovencev. Podatki o deležu ljudi v Evropi, ki imajo neevropsko poreklo kažejo na hude težave, ki jih znajo v prihodnosti imeti naši otroci, a se mi tega še ne zavedamo. Nastajajo no-go cone, tradicionalna medsebojna razmerja se rušijo. Ljudje se izseljujejo iz predelov, v katerih se ne počutijo več doma, čeravno so lahko generacije pred njimi živele v istem mestu stoletja. Se zavedamo krhkosti človeških odnosov? Pomislimo na to, kako delujejo med sabo povezani sistemi v državi. Sama delujem v šolskem sistemu in se mi zdi nujno spregovoriti tudi o tem. A seveda se zavedam, kaj bi to lahko povzročilo meni in mojim sorodnikom, v kolikor bi se izpostavila. Že samo to dejstvo, da o nekaterih stvareh sploh ne moremo govoriti na glas, ne da bi bili v strahu pred socialno kontrolo ali celo pred kazensko odgovornostjo kaže na dejstvo, da je situacija zelo čudna, če ne že kar nevzdržna. Šolski sistem je ena večjih sistemsko urejenih dejavnosti v Sloveniji, vezana na druge sisteme v državi- npr. na socialni sistem ter sistem podeljevanja različnih subvencij, na zdravstveni sistem, na sistem zaposlovanja ipd. Pred časom smo lahko brali v Dnevniku (https://www.dnevnik.si/1042910000), kako je na srednjih šolah potekal vpis več deset tisoč fiktivnih dijakov, pri čemer so vsak vpis zaračunali in hkrati s tem omogočili tem navideznim »dijakom« kup različnih možnosti, od katerih je bilo delo preko študentskih napotnic le en delček privilegijev. Takih fiktivnih vpisov, ki jih izkoriščajo v veliki meri državljani republik iz bivše YU, je ogromno. Po navadi vpišejo dijake starši sami, to so večinoma očetje, ki delajo v Sloveniji. Poznam primer državljana iz Makedonije, ki je po mojih podatkih vpisal svoja dva otroka kar šest let zapovrstjo. Otroka seveda sploh nista bila nikoli tukaj. In takih primerov je zelo verjetno precej, verjetno res mnogo. Obstajajo nekatere ocene (ta namig sem dobil od nekoga, ki deluje na sindikatu vzgoje in izobraževanja, a se o tem prav tako ne sme javno opredeljevati), ki nakazujejo na to, da bi bila lahko tretjina vpisanih v terciarno izobraževanje zgolj zaradi statusa in koristi, ki jih tak vpis prinaša. Dejstvo je namreč, da je za mnoge mlade socialna varnost vezana na veljaven šolski status, ki ga lahko s pridom izkoriščajo do 26. leta starosti –s polnimi ali delnimi bonitetami, v katere je vključeno tudi delo prek študentskega servisa celo po prekoračitvi te starostne meje. Ugodnosti, ki jih prinaša veljaven dijaški oziroma študentski status – vse to ti avtomatsko pripada z vpisom v izobraževanje odraslih: - obvezno zdravstveno in dopolnilno zavarovanje do 26. leta, - davčne olajšave, - delo preko študentske napotnice, - subvencioniran prevoz javnega prometa, - subvencionirana prehrana (študentski boni), - subvencionirani stroški bivanja,  - štipendije, otroški dokladi itd Tujci vsekakor izkoriščajo vplačila preko študentskega servisa za svoje delo, davčne olajšave, štipendije, otroške doklade, zdravstvene preglede……in na koncu združitev družine…otroci se fiktivno šolajo pri nas, on dela pri nas…..se pravi, da je čas, da gredo vsi v EU…. Če zaključimo s premislekom o tem, kaj to pomeni v finančnem smislu, bi lahko zadevo pogledali iz vidika nekega podjetnika, ki ima delavca iz ene od nekdanjih republik Jugoslavije in cel aparat »uvoza« teh ljudi to podpira. Toda ta »logika«, da je ta delavec »cenejši« od Slovenca (ali pa, da Slovenec tega noče delati- tudi takih neslanih argumentov sem bila deležna), se razporedi po celotni horizontali in vertikali državnih subvencij, dodatkov, dokladov, socialnih stanovanj in drugih transferjev, ki na koncu ob tem enem delavcu pripadajo celi družini takoj, ko nek tak oče vpiše svoje otroke v šolo. Tako se za enega takega delavca nabere toliko drugih dodatkov, da je iz vidika države ta »poceni« delovna sila naenkrat dražja od vsega, kar dobimo na trgu delovne sile med Slovenci. A to še ni vse, ko smo že na začetku omenili prehodno obdobje do izumrtja naše kulture. Z vsako tako družino se v Sloveniji zmanjša potencial na več različnih nivojih, ki tudi ob najbolj izobraženih in najbolj kulturnih priseljencih (kar je samo po sebi že kar redkost, nalijmo si čistega vina) preprosto usiha, saj se število Slovencev v odnosu do tujcev nezadržno manjša in sili v razmerje, ko ni več poti nazaj. V tem smislu je tale moj prispevek, četudi anonimen in seveda tudi precej amatersko napisan, se opravičujem, obupen poskus razlage situacije skozi vidike, ki jih ljudje po navadi niti ne pomislijo. Hkrati pa tudi prispevek k temu, da se morda nekje nekdo zbudi in od države, naših politikov in naših intelektualcev zahteva, da se oblikuje neka jasna politika priseljevanja. Seveda v EU ne pričakuje nihče, da se bo vse kar ustavilo (no, celo ob Covidu se je obisk južnih republik nadaljeval kot da se ni zgodilo nič). A suverena država, katere etnično večino, ki kljub vsemu še vedno daje ime sami državi, torej Slovenci Sloveniji, predstavljamo res minoren narod, za katerega bi lahko brez vsake večje študije mirno rekli, da je na robu preživetja. Ja, vsi že razumemo, gre za prehodno fazo. Toda, jo bomo prebrodili in preživeli? Na Madžarskem so (verjetno med redkimi v EU) uspeli povišati rodnost. Prav tako sem pred kratkim gledala en prispevek iz Hrvaške (na hrvaški tv), kjer so s podobnimi ukrepi začeli dvigovati rodnost. Gre za pametno politiko urejanja stanovanjskega problema mladih, pri čemer se avtohtonim, ogroženim prebivalcem Slovenije lahko ponudijo stanovanja v najem, najemnina pa se potem vključi v vsoto odkupa stanovanja, saj ti mladi sčasoma pridobijo boljše službe, postanejo bolje stoječi tudi v finančnem smislu. Na Madžarskem imajo to rešeno tako, da mladim zaposlenim dajo kredite, ki pa jih potem postopoma odpisujejo po deležih glede na to, koliko otrok dobijo v naslednjih letih. V tej prehodni fazi bi morali torej vsaj poskusiti narediti poteze, s katerimi bi povečali rodnost in vzpodbuditi Slovence, da ostanejo v Sloveniji in si zagotovijo normalno življenje v lastni domovini. Ob hkratnem dobrem premisleku o priseljevalni politiki, seveda.   
Teme
vitomir gros vili kovačič Borut Rutar Mala gora pri Ribnici Ribnica tigr tigrovci komunisti komunistična partija boj Fašizem komunizem slovenstvo Domoljubje

Zadnji komentarji

haapy yack :

1.05.2021 11:18

hoj Kdor se ni nič naučil iz zgodovine se zadeve ponovijo. Gospodarji senc obvladajo. Planirani raspad Jugoslavije. Že davnga leta 1969 so načrtoval raspad JUgoslavije. Obstajajo dve knjigi o teh načrtih iz tistih časov. V njih se govori kako bo Jugoslavija razkosana in razdeljena med tajnimi združbami. Govoril se je kako bodo oni (gospodarji iz senc) stopili na sceno in bodo povzročil veliko zmešnjavo in kaos in s tem namenoma sesul status quo, in bo vse to v povezavi prihajajoče Nove svetovne ureditve. Torej ničesar se ne zgodi kar tja v tri dni, tudi trenutna plandemija ne. In kaj se najbolj bojijo, da se človeštvo prebudi. Za to bo še veliko poizkusov z njihove strani, da nam uturijo čipe, vsadke, GMO hrano in kot pravjo za naše dobro razne olajševa, ki bodo uvajanje tega prinesle. Planirajo, da banke ne bodo delale kak mesec ali več in bodo plačilne kartice aut. Kao iskal bodo rešitev, ki jo že imajo na mizi. Uvajanje čipov... s temi čipi v telesu ljudi bodo lahko z raznimi frekvencami vplivali na raspoloženje ljudi, na zavest, postal bodo depresivni, bolani dobival bodo srčne napade, ki bodo smrtnonostni. Cilj jim je popolna kontrola in prevzem oblasti nad celim planetom. Torej preko teh vsadkov in določenih frekvenc bo mogoče povzročati, srčne kapi, možganske kapi, kot tudi vse druge vrste motenj v telesu in umu. Potem izvajanje določenih nalog, ki jih oseba prepozna kot svoje in jih izvršuje. Eksperimenti so že opravljeni, Recimo kot masovni samomori pod vplivom določenih programov. Bodočnost, ki se je že začela.To jim ne bo uspelo, če se človeštvo prebudi. boditevcvetju
N K :

30.04.2021 09:23

O moj Crom ;) Kot prvo , jaz se ne salim , mislim resno ;) Stefan Molyneux ni to , kar pise na wikiju za njega !!! ;) Pa sem levo usmerjen ;;) Pol pa , ta sala od Alesa ni bila na mestu , skrajno neprimerna sala in kokr vsi vemo v vsaki sali je nekaj resnice ;) Ali kako je ze Ales napisal na Twiterju " Koliko komunističnega terorja lahko trpi en narod, preden se mu strga in se organizira v fašizem?" " Ja, seveda, sem rekel. In potem sem videl, da me je dal v kolofon med sodelavce. " A se ni to isto zgodilo unemu komedijantu ???? " 1. nekomu rečejo, da ob prvi manjši napakici zažene vik in krik. Oziroma ukrepa. 2. Nekdo je zagnal vik in krik ob sarkastični opombi, da gre za »fašističen medij«. To izjavo so potem vzeli iz konteksta malo daljšega uvoda. " Sam tko SDS in RKC delujeta ze ves cas nase samostojnosti , kako naj te pol resno jemljemo ??? Vase napake projecirate na druge in kako naj pol poteka normalna debata z vami ??? " Ker pri nas ga, tako zgleda, ne more odkleniti nihče, čeprav je podpredsednik Počivalšek rekel, da jim ga lahko on sam odklene, ker je lastnik in pozna geslo. In bi z veseljem to naredil zastonj za NPU." Pa ta mantra je tudi smesna , odklenili so ga v tujini , zato , da vi ne boste mogli jamrat , da so dokazi podtaknjeni , ker pol boste mogli drugo drzavo obtozit laganja v imenu Kucana ;) " s katerimi tolčejo tiste Slovence, ki niso pridni in ne ubogajo čisto vseh navodil glede migracij, marakešev in glede tega, kdaj bo treba nek narod dokončno izbrisat in napraviti življenjski prostor za kogarkoli, da le ni pripadnik avtohtonega evropskega naroda?" To je laz in mantra Janeza !!!! Vi tocete po vseh , ki niso za Janeza , samo vraca se vam vas nacin komunikacije. Ta laz vas bo dotokla na volitvah , ena izmed mnogih , ki jo trosite okoli !!! " Ampak levičarji kljub temu zagotovo in stoodstotno »vedo«, da je fašist… " Tudi desnicarji to vejo , vi desnaki pa ocitno ne veste , kaj je fasizem in kako pride do njega , da branite fasista in trdite , da to ni ;) Janez je z svojimi dejanji v zadnjem letu potrdil , da je fasist. " Namreč o tem, da če se zavzameš za slovenstvo in za rod, si vse, le človek ne. " Se ena laz ,zato , ker se borimo za slovenstvo in za rod , ter se ne strinjamo z Janezom , smo po tvoje proti in mislimo , da ti nisi clovek . Kaka bolana misel , zelo otrocje razmisljanje in zelo nevarno !!! Zdaj pa , ko je narod jezen , pa ste sokirani !! " in zato človek, ki se zavzame za slovenstvo, nujno mora ves čas pisat neke vrste spovedi. " Ni res , to pises , ker globoko v podzavesti , se zavedas resnicne situacije in probas sam sebi opravicit svoja napacna dejanja !!! Jiri , spet si povrsen pri podatkih , vedno izpustis podatke , ki ne upravicijo tvoje agende !! Nisi pozabljiv , povrsen si !!!! Za na konec , ti puscam tvojo misel , katero volilci Janeza ne boste sprejeli do volitev in najbrz tudi pol ne. To predsem za vas drzi in zaradi tega je taka jeza naroda , ki se veca !!! " Kajti zdaj je že povsem jasno, da je laž resnica postala… " Pa se lep dan naprej ;) Nino K.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

TIGR, 13. maj kot slovenski državni praznik