Evropsko civilizacijo napada edinstven virus. Gre za virus, ki je neskončno bolj škodljiv kot je t.i. družina virusov korona, o kateri zadnje čase veliko slišimo. Seveda ne moremo trditi, da nas korona virus nikakor ne ogroža. Ravno nasprotno, po zadnjih informacij je moč zaključiti, da gre za veliko močnejši in nevarnejši virus od sars-a, njegovega predhodnika iz Daljnega vzhoda. Nekateri znanstveniki so namreč prišli v javnost in dejali, da so proteini virusa korone sumljivo podobni tistim virusa HIV – kar namiguje na načrtovani dizajn in biološko eksperimentiranje.  

Zanimivo je tukaj tudi delovanje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kateri edini družbeni namen, ki opravičuje njihovo financiranje je (kot bi si normalen človek mislil), da ustrezno informira in svari prebivalstvo o morebitnih zdravstvenih nevarnosti po svetu. Kljub temu so namerno zavlačevali in šele, ko so bili prisiljeni, so končno razglasili globalno nevarno stanje.

Pred tem so zatrjevali, da grožnje ni in da se morajo ekonomski tokovi iz ter v Kitajsko brez omejitev nadaljevati. Očitno gre za povsem apolitično in nesebično organizacijo, ki ne sledi nobeni specifični agendi in nima sumljivih finančnih interesov. Ampak Kitajci imajo resno avtoritarno oblast in lahko nemudoma spravijo po 60 milijonov svojih državljanov pod karanteno, kot tudi zgradijo novo bolnico v 6-ih dneh samo za ta namen.    

Ne, pravi virus, ki nas ogroža, je nevarnejši. Je virus, ki nas namreč ne zajeda na vidnem zdravstvenem, biološkem bojišču, temveč nas razkraja od znotraj, in sicer na našem duhovnem in kulturnem obstoju. Je virus, ki ima religiozne značilnosti in kot takšen učinkovito absorbira versko praznino, ki je nastala na Zahodu po industrijski revoluciji in padcu krščanstva.

Ta virus je ideologija – ideologija, ki s podporo masovne, medijsko-finančne mašinerije zasužnji sleherni nič hudega sluteči um. Svoje žrtve mentalno paralizira, tako da te izgubijo vse samoumevne obrambne psihološke mehanizme in zdrave instinkte po samoobrambi in samoohranitvi.

Virus diktira sledeče: Izvorni greh vseh ljudi evropskega porekla po svetu ni vezan na Adama, Evo in rajski vrt. Moderni evropski greh je »belska krivda«. Ta se manifestira pod mnogimi različnimi imeni: od kolonializma in suženjstva vse do holokavsta, križarskih pohodov, ter apartheida. In edini način, da se nam »odpusti« ta novodobni izvorni greh ter dosežemo kolektivno religiozno odrešenje je, če prepustimo vse naše imetje, tako materialno kot nematerialno, tujcu – priseljencu, beguncu, migrantu, drugim rasnim in etničnim skupinam, ostalim kulturam in ljudstvom.

V tem kontekstu ima naš evropski virus zgolj en sam cilj, in sicer totalno demoralizacijo ljudi evropskega porekla in moralno obsodbo našega lastnega obstoja, tradicij in načina življenja. Gre za ideološko razorožitev, zaradi katere posledično postanemo lahka tarča za vse tuje in sovražne sile, da te namesto nas prevzamejo oblast v družbah, katere so naši predniki ustvarili, se za njih borili in umirali, skozi stoletja unikatnega zgodovinskega razvoja v posameznih nacionalnih okvirjih velike družine svobodnih evropskih narodov.

Naša okužba ni racionalna zasnovana, saj nikoli ne bo »konec«. Nikoli ne bodo s tem virusom okuženi vodje razglasili (iz svojih razkošnih stanovanj v homogenih in varovanih elitnih mestnih predelih), da je sedaj dovolj, saj smo jih sprejeli zadostno število. Vedno jih lahko še več.

Zahodna družba bo dovolj multikulturna le tedaj, ko to ne bo sestavljal niti en etnični Evropejec. Tudi, če na primer vsi francoski državljani postanejo muslimanski Arabci, bo virus še vedno tretiral takšno sestavo države kot moralno ustrezno oz. raznoliko (»diversity« v končni fazi pomeni le manj Evropejcev).

Če povzamemo: Velika večina ljudi evropskega porekla ne bo nikoli imela opravka s klasičnimi virusi, hkrati pa so ti redko smrtonosni.

Postopna demografska zamenjava domačega evropskega prebivalstva in njihovo sunkovito bližanje statusu rasne manjšine v lastnih domovinah, na drugi strani, pa bo na dolgi rok občutilo 100% od vseh takrat živečih Evropejcev. In ne bo nam »luštno«. Biti etnična manjšina brez lastnega teritorija kjerkoli po svetu, je preprosto dolgoročna obsodba na izumrtje tega ljudstva.

Dobesedno nič (nič!) ni moralno spornega na tem, da se evropski posamezniki politično organiziramo z namenom zavarovanja našega skupnega obstoja in porekla, vseh naših čudovitih tradicij in svobodnega načina življenja.

Brez krivde, brez sramu in brez opravičil.

Čas je, da pri civilizacijski izbiri med uspevanjem in umiranjem, končno pričnemo spet izbirati voljo po življenju – ne glede na to, ali bomo ob sprejetju te usodne odločitve dočakali zunanji svet, ki bo do nas agresiven in izkoriščevalski ter nas bo sovražno oviral, ali pa iskren in razumevajoč, ki nas bo v duhu prijateljstva pri tem podpiral.

PS, It's ok to be white.*

*OK je, če si Evropejec.