Podobno kot je notranji minister Aleš Hojs objavil plače policistov, pričakujemo od ministrice za pravosodje, gospe Lilijane Kozlovič, da na isti način objavi osebne prejemke oz plače, tožilcev in sodnikov.

To bo znatno povečalo zaupanje ljudstva v imenu katerega se v SLO deli pravica. Mislim, da zadržkov za objavo ni, zato predlagam, da  se ta ukrep uresniči čim prej.

Dobra praksa ministra za notranje zadeve nam je spodbuda, da to zahtevamo tudi na drugih področjih. 
Tožilci, pa so tudi sicer problem glede tega ali si res zaslužijo svojo plačo, kajti kot vidimo celo prelagajo tožilske dolžnosti na obrambo (umor Janka Jamnika), hkrati s tem ko sodniki (nekateri, ne vsi) za naš denar in v imenu ljudstva ščitijo kriminal in ustvarjajo nadomestne morilce.
Sicer pa: epur si muove – in vendar se vrti., morda. Do nedavnega celo fotografij sodnic in sodnikov ni bilo možno in dovoljeno objavljati.
Sicer pa so »plače« verjetno samo del njihovih prejemkov. Kriminalne protipravne sodbe in montirane obtožnice, po modelu Blanke Žgajnar, se ne producirajo zastonj in se ne »nagrajujejo« samo s plačami javnih uslužbencev. Pri pokvarjenih ljudeh, tudi sodnikih in tožilcih, so usluge ne kompenzirajo samo z denarjem, oziroma le v manjši meri. Večji del menjave je v sferi naturalnega gospodarstva – roka roko umiva , obe pa (medijski) obraz. Kljub temu pa je treba začeti s plačami.
Žal si moramo priznati: pameti in poštenosti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. Dokler seveda tudi pri njej ne izgine občutek za resnico in pravico.
Na slovenskih sodiščih sodniki na začetku praviloma najavijo, da je sojenje javno. Čim sodnik to izreče, vsi novinarji – snemalci (prostovoljno ?) zbežijo iz sodne dvorane in pospravijo snemalne naprave. Javnost sojenja je samo še kot foto termin.

Vili  Kovačič, državljan K.
Davkoplačevalci se ne damo

Ps: obenem gospe ministrici pošiljam pobudo za EU pravosodni izpit, ki bi nedvomno pripomogel k zmanjšanju pravnega deficita v vseh, posebej pa še v novih, članicah EU, saj je deficit ogromen in ne-poznavanje EU pravnega reda vrhunsko, večinoma celo načrtno zanemarjano.
Gre za mehko, sicer zelo pozno, vendar nujno meritokratsko intervencijo - mehko obliko lustracije: prepričan sem namreč, da bi polovica kandidatov »pocepala kot muhe«.
Pravni red EU je civilizacijski dosežek zahodnega sveta, pohitimo da ga spoznamo, predno ga izgubimo in nas prej ne prehiti šeriatsko in aziatsko pravo oziroma svetovna prevara, globinskih razsežnosti kot so pokazale zadnje ameriške volitve.
Sicer pa: Država v kateri so barabe in kriminalci bolj glasni od poštenih ljudi je izgubljena.