Nekoč sem verjel, da je Izrael svetilnik svobode na Bližnjem vzhodu in da ima
vojsko, ki sledi načelom pravične vojne. Pa sem mimo akademije in mimo
dominantnih medijev izvedel, da bi lahko bilo, da je svoboda, kjer je je, pogosto zamenljiva z degeneracijo. Da bi lahko bilo, da je vsiljevanje degeneracije pod masko svobode drugim – več. In da bi lahko bilo, da izraelska vojska ne sledi vedno ali sploh ne sledi načelom pravične vojne.

Je to, kar sem izvedel, izviralo iz sovraštva do Judov, sovraštva do Izraela – ali oboje? Morda, dopuščam to možnost, toda… Naturalistična zmota je biti proti nečemu, kar je nekdo rekel, ker je rekel primarno ali deloma iz sovraštva do nekoga. Odpraviti trditve o Judih kot antisemitizem je ena takih naturalističnih zmot.

Nekoč sem verjel, da so se Judom skozi zgodovino dogajale le in samo krivice s
strani evropskih narodov, katoliške cerkve in kristjanov nasploh. Da so Judje v
bistvu simbol prostih trgov, trdega dela, iznajdljivosti, obrtništva, podjetništva in da so jih vedno sovražili le, ker so bili uspešni in zaradi svojega dela in
inteligence bogati, čeprav so se vedno »le brigali zase«. Pa sem mimo akademije in mimo dominantnih medijev izvedel, da bi lahko bilo, da so jih sovražili tudi ali predvsem, ker so povsod, kjer so bili gostje, delovali subverzivno v odnosu do gostitelja, najsi kot o gostitelju govorimo o evropskih državah ali krščanstvu.

Da bi lahko bilo, da preko dominantnih medijev in akademije lažejo o svoji
superiorni inteligenci v odnosu do drugih. Da bi lahko bilo, da uspeh in
bogastvo, kar ju je, ne izhajata povsem ali celo sploh ne iz njihove obrtniške in
podjetniške žilice. Razen če definiciji zadnjih zelo razširimo in s tem
banaliziramo.

Je vse to, kar sem izvedel, izviralo iz sovraštva do Judov? Morda,
dopuščam to možnost, toda…Naturalistična zmota je biti proti nečemu…Saj že
poznate vajo.

Ali se je z vznikom interneta in vznikom družbenih omrežij odprla Pandorina skrinjica nenavadno hitrega širjenja napol ali sploh ne preverjenih podatkov? 
Neresnic? Laži? Skoraj gotovo.

Ali so učinek tega tudi mnogi moški evropskega porekla, ki si na dnevni ali vsaj redni bazi med seboj pošiljajo omenjene podatke in so na podlagi teh podatkov razvili svojstveno memetsko kulturo? Najbrž.

Ali mnoge od teh vodi sovraštvo do Judov in/ali Izraela? Ali mnogi od teh
»masturbirajo v kleteh svojih mam in si ne morejo dobiti dekleta«? Morda.
Toda, toda, najprej ponovite vajo iz prvega odstavka, nato pa… In to polagam
na dušo tudi Judom…

Rešitev tega problema, po moje, če predpostavljamo, da je to problem (za koga natančno in kakšen problem?), ni v cenzuri, ni v omejevanju svobode govora o Judih, temveč v tem, da se o temah, ki jih domnevni »hejterji Judov« načenjajo in se o njih pogovarjajo le med seboj, prične resno pogovarjati vsa javnost.

Kar pa predpostavlja, da se v razprave vključijo dominantni mediji in da se vključijo, če to sploh zmorejo – intelektualno pošteno. In s svojimi superiornimi resursi pač spodkopljejo vse trditve hejterjev.

Poglejte, na koncu koncev, mene. Ali zdaj zato, ker nisem ostal le pri akademiji
in dominantnih medijih, sovražim Jude in/ali Izrael? Ne.

Sem še vedno v nekakšni fazi kognitivne disonance zaradi izjemne diskrepance med tem, kar sem izvedel poprej iz dominantnih medijev in akademije…In tem, kar sem izvedel iz interneta? Vsekakor.

Kaj bo kognitivno disonanco razrešilo? Kaj bo preprečilo, da se ne razvije v slabo reflektirano, »all over the place« sovraštvo? 
Če mene vprašate, javne razprave. In argumenti.

In ne, argument, da »takim temam in takim ljudem ne gre dajati pozornosti in
platforme« - zame ne pije vode. Tudi argumenti s sklicevanjem na avtoriteto ne.
Samo zato, ker nekaj trdita akademija in dominantni mediji – še ne pomeni, da
je res. Drži, zadnje omenjena imata superiorne resurse raziskovanja, toda
raziskovanje in dokazi nista nič brez superiorne argumentacije.