Leta 1993 smo. Bill Clinton je predsednik, Sovjetska zveza je propadla. Življenje se zdi, da se izboljšuje. Kljub temu, se nestabilnost že kaže na površju. Svet se premika v globalno ekonomijo. Tehnološka revolucija se je komaj začela in kultura potrošništva je že v polnem razmahu. Na površju je bil to videti kot čas miru in prosperitete.

Tega leta pride v javnost močno podcenjeni film Michael Douglasa z naslovom Falling Down. Douglas igra povprečnega človeka, ki ugotovi, da se je svet spremenil in ga pustil za sabo. Film se začne, ko sam sedi v prometni konici in počasi izgublja živce, nakar se ustavi in preprosto oddide iz avta. Preostanek filma je počasen prikaz njegove hoje proti domu. Vse kar si želi je priti domov. Med potjo sreča skupino razbojnikov, katere uspešno spodi. Počasi se spremeni iz uglednega človeka s kravato in aktovko v človeka oblečenega v črno, oboroženega do zob. Ugotovimo, da je izgubil službo in družino in je na koncu pripravljen umoriti svojo odtujeno ženo in hči, preden ga ustavi upokojeni policist (Robert Duvall), ki je vzporedna oseba William Fosterja, človeka iz neke druge dobe, ki prav tako vidi spreminjanje sveta na slabše. Ta film ne bi mogel biti narejen dandanes, saj služi kot opomnik, kljub negativni vsebini, da lahko človeka potiskamo le do neke mere.

Ne bi vam kvaril filma, ampak na koncu med pogovorom Douglasa In Duvalla je za nas kritičen trenutek. 

Link na del filma

"Jaz sem slab človek?... Kako se je to zgodilo, vse sem storil kar so mi naročili"

Seveda vam ne svetujem, da greste sedaj na strelski pohod, jasno, ampak nismo bili vsi enkrat tam blizu, nevarno, na robu prepada?

2.del jutri 

Avtor: Dixie