V zadnjih nekaj desetletjih je iz kulturnega življenja Slovencev izginilo cel kup intelektualnih pobud, ki so se formirale okrog revij in civilnih iniciativ. Pri tem je zanimivo to, da ta erozija intelektualnega življenja sovpada z nenehnim večanjem moči »globoke države«, z vidnimi posledicami kršenja pravnih norm in do nevzdržnosti prignanimi oblikami koruptivnih dejanj v politiki in z njo povezanim gospodarstvom.

Ena za drugo so nehale delovati revije, ki so vsaj ne nekem nivoju združevale intelektualce različnih krogov. Nova revija, Ampak, Revija 2000, Apokalipsa, Razgledi … vse te revije so bile kljub vsemu neka oblika obljube o intelektualni poštenosti, klicanju razumskega in na logiki ter argumentu grajenega dialoga, kar je z njihovim zamiranjem padalo pod vpliv različnih političnih- strankarskih usmeritev. Seveda je vse to bilo pogojeno tudi s tem, da so nas v tem obdobju žal zapustili mnogi izjemni intelektualci, misleci, kulturniki, katerih misel in delo nam v teh trenutkih tudi bistveno manjka.

Po drugi strani pa so se gradile inštitucije, ki so nastopile v nekakšnem civilnem polju na način, da so nenehno vplivale na politično življenje v Sloveniji. Toda, če je Ravnikarjeva »Civilna inciativa« iz začetka 90tih še imela svoj dejansko civilni in (kolikor se je v teh časih sploh dalo) neodvisni status, so se po vstopu njegove »Civilne iniciative« v politično areno začele ustanavljat podobne iniciative, ki pa so bile praktično vse vezane na politične stranke in njihove programske usmeritve.

V prostoru, kjer je večina finančnih sredstev ostala v rokah bolj ali manj s politiko povezanih birokratov in zaposlenih v javnih službah, so seveda pobude, ki niso bile neposredno koristne za to maso politične sile, preprosto pustili propasti.

Če ne bi bilo interneta, ki je omogočil skozi različna družabna omrežja odpiranje debat kljub zapiranju teh revij, bi se napadi na vse, kar v družbenem prostoru ni usmerjeno levo, še bistveno bolj ojačali. Agende, financirane iz davkov ali posebnih, tudi zakonsko določenih prispevkov (RTV, občinske revije..), so povsem usklajene s sorošoidnimi agendami, ki jih lahko vidno zaznavamo v vsakodnevni politiki tako v sami državi kot tudi v tem, kar se nam dogaja skozi evropsko politiko in direktive…

Pobuda Avtentična razlaga je torej neke vrste »platforma«, »polje«, v katerem se srečujejo različni ljudje, ki tako kritično kot tudi konstruktivno, ustvarjalno sooblikujejo javno družbeno življenje v Sloveniji. Ker gre za veliko avtorjev različnih političnih nagnjenj, različnih svetovnih nazorov, seveda sama Pobuda Avtentična razlaga nima strogo formalizirane »uredniške« politike, temveč le odpira polje dialoga.

Oziroma poliloga.