Če tudi vi, kot mnogi drugi ne želite več prisilno plačevati RTV prispevka, podpišite peticijo tukaj. 

Imam nekaj prijateljev, ki se nikakor ne želijo opredeljevati niti na levo niti na desno, hkrati imajo nekateri med njimi delno slovensko in delno neslovensko poreklo. Ko se pogovarjamo, se izognemo določenim temam. Ostajamo znotraj včasih bolj, včasih manj ozkih okvirjev, da se ne bi krhali naši dobri odnosi, čeprav drug za drugega nekako »vemo«, kakšni so naši pogledi. Ker postavljamo prijateljstvo pred ideologijo in pred naša politična stališča.

Toda v enem segmentu smo vsi nezadovoljni. Namreč, ko pride beseda na RTV Slovenija, tudi njim ta medij ne ustreza najbolj.

Bodisi se ne strinjajo s kupom programskih vsebin in usmeritev- včasih politično, včasih pa zgolj zaradi slabe produkcije. Nekateri med njimi imajo pomislek zgolj zaradi prisilnega plačevanja, ki ga niti ne uporabljajo. Enim pa se to že v principu zdi narobe.

Skratka, kakorkoli obrneš, en tak velikanski, drag kompromisarski informacijski gigant, ki ga moramo vsi prisilno plačevat, se veliki večini zdi povsem nepotreben ali pa vsaj napačno zastavljen.

Ampak kako bi pa naredili televizijo, ki je vsem ok?

Jih včasih sprašujem. In eni imajo ideje o tem, da bi bilo potrebno vse ukinit, drugi, da je treba programsko spremenit, tretji, da je programsko še kar v redu, le tehnično bolj dodelat itd.
Torej vemo, da ni dobro, vemo celo, da niti ne iščemo neke perfektnosti in ideala, a hkrati vemo, da je potrebno narediti nekaj, ker to ne gre več naprej v tej smeri.
In ta pogled, ki je v politično-ideološkem smislu precej nevtralen, že zadostuje za neko jasno izraženo stališče, ki ga sam večkrat izrazim med temi prijatelji ali pa tudi javno: jaz ne želim tega več plačevati prisilno. Nekatere oddaje gledam in tiste bi morda tudi plačal. Ampak večine oddaj ne gledam in ne želim sodelovat v tem s svojim denarjem.

150 eur na leto je morda za nekatere ljudi nek drobiž.

Za nekatere to pomeni precejšen izdatek. Ne bom se postavil na nobeno stran, saj sem zadovoljen s svojo plačo, ampak vsekakor mi to ni drobiž, ki bi ga zlahka pustil nekje, ne da bi od tega imel vsaj neko notranje zadovoljstvo. Kaj šele, če moram del tega denarja pod prisilo nakazovati vsak mesec, od tega pa imam daleč več nezadovoljstva kot pa zadovoljstva.

Zato sem prepričan, da je potrebno nekaj ukreniti. Vsaj začeti podpisovati peticije. Se pritožiti. Odprimo debato o tem, ali želimo tako RTV ali ne. Ali imamo kakšno drugo alternativo? Kakšne so te alternative? Obstajajo kakšni novi modeli plačevanja ali urejanja takih skupnih reči?

Živimo v času neštetih medijev in elektronske dobe informacij, v kateri se s klikom na internetu pojavijo informacije, ki jih želimo pridobiti, v nekaterih od teh medijev lahko sodelujemo, so interaktivne.. Živimo v času, ko dobimo v nekaj tednih nek specializiran izdelek, ki smo ga naročili po internetu iz katerega koli dela sveta.

In se potem sprašujemo: ali je res, da moramo na vsak način biti odvisni od nekega mastodonta, ki smo mu kar brez javne razprave in premisleka podelili ustavno pravico, da je privilegiran medij z našim denarjem in ima povsem monopolni status?

Je to res nujno?