Od kod izvirajo blondinci?
Felix Kjellberg
AR revija
Eseji

Ponedeljek, 23. marec 2020 ob 18:08

Odpri galerijo

Od kod izvirajo blondinci ali plavolasci? Kako so se blontni lasje razvili in kakšno funkcijo so odigrali v človeškem razvoju? Zakaj so pogostejši v nordijskih državah? Je Skandinavija izvorni kraj blondincev? So prišli v Evropo s preseljevanjem Indo-Evropejcev, ali so obstajali v Evropi že prej? Kakšna je povezava med laktozno toleranco – zmožnostjo pitja mleka – ter blondizmom?

Angleški zgodovinar, pisec in izdelovalec filmov Tom Rowsell, ki proučuje in se poglablja v področja evropskih migracij, anglo-saksonske kulture, nordijske mitologije, starodavnih folklor, indoevropskega porekla ter populacijske genetike, je pred kratkim predstavil svojo teorijo o fenomenu blondizma. Z njo skuša najti odgovore na prej navedena vprašanja. V nadaljevanju bodo strnjeno povzete vse njegove ključne ugotovitve v zvezi z obravnavano tematiko.

 

Blondizem

V večini človeških kultur velja blond barva las za nekaj lepega. Tukaj ne govorimo o nekem univerzalnem pravilu, vendar se kljub temu zdi, da se številnim posameznikom zdijo blondinke in blondinci bolj zaželeni. Gre za najbolj prodajano barvo las po svetu, ki nadvlada vse druge barve v razmerju približno 5:1. Ljudje v različnih kulturah so se pogostokrat precej potrudili, da so dosegli blond barvo las, čeprav sami v večini primerov niso bili naravno plavolasi. Iz tega razloga je nesmiselno trditi, da pri tem govorimo o nekakšni sodobni belski supremacijski preferenci o blond laseh, saj je bil splošen trend v številnih predelih sveta takšen, da so ljudje pač smatrali blondince kot privlačne.

Seveda nimamo nikjer precizne in celovite podatkovne baze, ki bi potrdila, da je blondizem splošno sprejet kot lepotni standard, vendar gledano iz zgodovinskega vidika, je temu tako. Tudi v primerih, ko so blontni lasje bili del fenotipa, tipično asociiranega s sovražnim plemenom, kot je to bil primer med starimi Germani in antičnimi Grki, so blondince Grki navkljub temu poveličevali. Celotni grško-rimski svet, ki je nekoč označeval vsa severnjaška ljudstva z višjo prisotnostjo blondincev kot nazadnjaško in inferiorno raso, je vseeno častil ta videz, čeprav je bil povezan z barbarstvom. Zelo redko v zgodovini namreč najdemo primer, kjer civilizacija ceni fizično podobo svojih sovražnikov nad svojo lastno.

Podobno kot sodobni Italijani, tudi Rimljani niso bili pretežno plavolasi. Kljub temu so si rimske aristokratinje izdelovale zlate lasulje in skušale izgledati blond – enako kot to počno Italijanke danes. Mnogi rimski cesarji so opisani kot blondinci. Keltski moški, ki so sicer znani po relativno svetlejših laseh, so si še dodatno svetlili lase z raznimi belili. Tudi starodavni Egipčani, ki so med vsemi naštetimi ljudstvi najmanj plavolasi, so si več kot očitno barvali lase na svetlejše odtenke, kar je razvidno iz njihovih upodobitev ob hieroglihnih napisih.   

V srednjeveških zgodovinskih virih je zabeleženo, da ko je Papež Gregor veliki videl svetlolase in svetlopolte sužnje na enem izmed suženjskih trgov v takratni Italiji, je povprašal od kod ti prihajajo. Odgovorili so mu, da so to Angli (zgodnji Angleži), nakar je papež dejal: »Ne Angli, temveč angeli«. Tudi arabski odposlanec bagdadskega emirja, ibn Fadland, ki je prepotoval vzhodno Evropo in je pri Volgi zagledal nekaj Rus-Vikingov, jih je pozneje opisal takole: »Nikoli še nisem videl bolj popolnih fizičnih primerkov; visoki kot datljeva palma, plavolasi in rdečkasti«.

Da ne gre zgolj za nekakšen zahodnjaški kulturni lepotni standard, katerega je popularizirala Pamela Anderson v 90-ih, kaže tudi situacija v Venezueli. Tukaj imajo prebivalci praviloma močne temne poteze, vključujoč venezuelske belce, vendar vseeno njihovi trženjski panoji za prodajo lokalnega piva pogosto krasijo blondinke. Tudi v območjih brez prisotnosti naravnega blondizma, še vedno govorimo o lepotnem idealu, ki ga tamkajšnje prebivalstvo poveličuje. Nekateri bi dejali, da se omenjen pojav lahko pojasni preko nekakšne marksistične-sociološke obrazložitve ponotranjene belske nadvlade (ali nekaj podobno levičarskega), vendar je več kot očitno, da je tovrstna razlaga pomanjkljiva, saj je tukaj v ospredju nekaj drugega – specifična človeška nagnjenost k temu, da dojemamo blond lase kot intrinzično privlačne.

To velja še posebej za ženski spol. Nedavna raziskava iz leta 2018 z naslovom A genome-wide association meta-analysis of individuals of European ancestry je pokazala, da obstaja statistična verjetnost, da bodo ženske bolj blond v primerjavi z moškimi. Prav tako je možno, da so v starodavnih časih povezovali lepoto žensk s svetlejšo barvo las. Vendar je hkrati možno, da to sploh ne drži, saj se v stari nordijski literaturi ves čas pojavljajo moški junaški protagonisti, ki so blondinci. V Bizancu pa so opisovali takratne severne Evropejce kot izjemno možate in zlatolase. Tudi sodobni svetlolasi moški so zaželeni. To potrjujejo ženske, ki obiskujejo semenske banke, saj najpogosteje zahtevajo spermo od blontnih moških.

Neotenski sledovi

Od kod torej izvirajo blontni lasje? Celovitega in obširnega odgovora na zastavljeno vprašanje še zaenkrat nimamo. Ne obstaja namreč mnogo evolucijskih (selekcijskih) pritiskov, ki bi naredili blondizem za tako zelo koristno prilagoditev. Na internetu se je razširil mit, ki trdi da imajo svetli lasje ključno funkcijo pri absorpciji vitamina D iz sončne svetlobe. Realnost pa je takšna, da človek brez težav pridobi zadostne količine tega vitamina že preko absorpcije skozi kožno površino samega obraza, ali pa iz prehranjevanja, če uživamo hranila kot so na primer jetra ali školjke. Če res obstaja kakšna evolucijska prednost pri absorpciji vitamina D zaradi svetlejših las, je ta kvečjemu minimalna in kot takšna ne predstavlja dovolj močnega evolucijskega pritiska.

Obstajajo pa tudi druge (in boljše) razlage. Pri tem je potrebno najprej pojasniti, zakaj je blondizem bil redkejši pojav v paleolitiku in neolitiku kot pa skozi bronasto dobo. Konvencionalna teorija o porasti blondizma trdi, da je ta posledica spolne selekcije. Da so se blondinci razširili po Evropi, preko bronaste dobe ter onkraj, zato ker so bili »seksi«. Spolno privlačnejši Evropejci so tako preprosto imeli več otrok. To je vse. Konec zgodbe.  

Tom Roswell, bolje poznan na spletu pod imenom svojega odličnega YouTube kanala – Survive the Jive, že od leta 2007 vodi kanal, večinoma posvečen zgodovini, starodavnim verstvom ter naravi. Na njem skuša poosebljati alternativni medijski vir, tako da promovira proti-potrošniško oz. proti-materialistično perspektivo. Njegov cilj je povzdigniti tradicionalne kulture kot način upora zoper globalizaciji, a tudi ljudi informirati, izobraziti in izboljšati.  


							   

Veliko ljudi pove, da so bili blond kot otroci, a so se jim nato lasje z odraščanjem potemnili. To je zato, ker imamo pri tem opravka z neotensko lastnostjo, kar pomeni, da gre za sicer primarno otroški atribut, ki pa se ohrani tudi v odraslosti – in ravno to je morda ključni namig glede izvora blondizma. Ta lastnost ni prisotna le v deželah, kjer je visoka raven blondizma, temveč tudi na območjih, kjer ga skoraj ni. Povsem možno je, da ima arabski par svetlolase otroke, katerim pa pozneje lasje potemnijo.   

Znotraj človeške vrste obstajajo mnoge neotenske značilnosti, ki sčasoma postajajo bolj razširjene. To je zato, ker jih skozi čas selekcioniramo. Kot take niso posledica okoljskih pritiskov, temveč spolne selekcije. Med te lastnosti štejemo na primer večje oči in mehkejšo kožo pri ženskah, ki jih naredita bolj privlačne. Predzgodovinska ženska bi se sodobnim moškim najverjetneje zdela izrazito grda.

Neotenske značilnosti smo selekcionirali tudi pri udomačenih živalih, kamor spadajo na primer pasja klapasta ušesa in bolj puhasti kožuh. Pri obeh namreč gre za evolucijsko lastnost volčjih mladičev. Najverjetneje smo to lastnost pri psih vzredili zato, ker je bila asociirana z geni za trajno pasivnost. Ta pa je seveda bila kritičnega pomena za sam proces udomačitve, (da nam naš volkec ne odtrga vratu, medtem ko nismo pozorni). Človek je potreboval bolj pasivno žival – in točno to predstavlja pes, ki obdrži lastnosti volčjega mladiča skozi celotno življenje. Iz tega vidika bi ga lahko poimenovali kot kakšnega »permanentnega volčjega mladička«, ki nikoli zares ne postane volk.    

Neotenske lastnosti smo na podoben način vzgojili tudi pri naši lastni vrsti. Evolucijski razlog, zakaj sploh obstajajo te lastnosti pri dojenčkih in malih otrocih (na primer prej izpostavljene velike oči in mehkejša koža), povedano na nekoliko surov način je preprosto zato, da naredijo naše otroke ljubke. In sicer zato, da ne bi nikdar pomislili, kako bi jih najraje zadavili takrat, ko bi radi v miru zaspali. Pri ljudeh je zelo pomembna močna naveza med staršem in potomcem. Bolj ko imamo radi lastne otroke, manjša je verjetnost, da jim škodujemo, jih zanemarimo ali zapustimo.   

Tako smo se evolucijsko razvili, da se nam zdijo otroci luštkani – oziroma še posebej to velja pri ženskah. Evolucijski razlog, zakaj pa se otroške karakteristike zdijo spolno privlačne moškim pa je v tem, da je pri ženskah mladost v korelaciji s plodnostjo. Ženska, ki izgleda kot da ima 40 let, je verjetno manj plodna kot ženska, ki izgleda stara 19 let (ne glede na njuni dejanski starosti). Ker pa se je moški razvil tako, da se mu zdijo mladostniške karakteristike pri ženski privlačne, obstaja torej določen selekcijski pritisk, ki je preko milijone let povzročil ohranitev nekaterih neotenskih lastnosti pri ženskah. Poanta je, da ženske čim dlje časa ohranijo svoje mladostniške lastnosti in tako ostanejo privlačne za moške.    

Mleko, laktoza in laktaza

Še ena taka neotenska lastnost, katere pa se morda dandanes manj zavedamo, je pitje mleka. Vsi sesalci od miši do slonov, lahko kot mladiči uživajo in (preko encima laktaze) razgradijo mleko. Ko pa sesalec odraste, pa seveda ne pije več maminega mleka, s tem pa tudi po naravni poti izgubi zmožnost razgradnje teh hranilnih molekul (laktoze). No, če smo natančnejši, to drži za skoraj vse sesalce, razen za dve človeški skupini, in sicer ene v zahodni Afriki ter druge v severni Evropi.

Tukaj sta prisotna dva ločena evolucijska pojava genov za ohranitev laktaze, katera omogoča prebavo surovega mleka čez celotno obdobje človeškega življenja. Dejansko je stvar taka, da je vsak danes živeči človek, ki tolerira laktozo, to zmožnost podedoval ali kot posledico severno-evrazijske prilagoditve, prisotne pri indo-evropejskih prednikih, ali pa jo je pridobil od Bantu ljudstev zahodne Afrike, ki pa so laktozno toleranco razvili ločeno – vendar gre za identično funkcijo z enakim namenom ter prednostmi.

Krave so bile udomačene preden sta se pojavili omenjeni prisotnosti laktaze oz. tolerance na laktozo pri ljudeh. Iz tega razloga so starodavni ljudje raje iz mleka izdelovali sir. V tem času verjetno niso kaj veliko pili surovo mleko, saj bi dobili diarejo – kar pa ni ravno učinkovito za vzdrževanje ravni energije. Na drugi strani pa je sir soliden vir energije in kot takšen predstavlja predzgodovinski prehranski izdelek (enako velja za maslo). Mleko ni predstavljalo priljubljene hranilne pijače vse dokler se Indo-Evropejci (včasih poimenovani Arijci) med bronasto dobo niso pričeli širiti.  

Potrebno je poudariti, da niso vsi Indo-Evropejci bili laktozno tolerantni. Ravno v bronasti dobi (cca 3200 – 600 pr. n. št.) se je namreč pričel močan selekcijski proces, ki je povišal prisotnost vztrajnosti laktoze. Omenjen selekcijski pritisk pa se ni oslabil v nadaljnji železni dobi, antičnem in klasičnem obdobju, vikinški dobi, niti ne kasneje v poznejšem srednjem veku in onkraj. To pomeni, da je v zgodovinski Evropi zmeraj obstajala prednost za posedovanje te lastnosti. Prav tako pa se je le-ta razširila še izven Evrope, skupaj s premiki Indo-Evropejcev po ostalih predelih sveta, kot sta Azija in Bližnji Vzhod.

Danes lahko praktično vsakdo v Skandinaviji uživa mleko. Gre za izjemno uspešen gen pri severnih Evropejcih in Evropejcih na splošno. Zanimivo pa je, da Švedska velja za najbolj laktozno tolerantno nacijo na svetu, vendar so ravno Švedi znani po pitju sojinega, mandljevega ali ovsenega mleka. Dobesedno so edini narod na svetu, ki res ne bi potreboval tovrstnih zamenjav za mleko. V Indiji, na drugi strani, pa je kuhanje z mlečnimi izdelki vseprisotno, kljub temu da je laktozna toleranca tam precej redka.    

Izvor v Evropi?

Če se vrnemo k tematiki neotenskega blondizma, moramo upoštevati, da imajo Melanezijsko-avstraloidna ljudstva prav tako svoje edinstvene primere tega fenomena. Avstralski aboriginski otroci imajo, preden preidejo skozi puberteto, lahko izrazito svetlo barvo las (skupaj s temnim odtenkom kože), čeprav je za to odgovoren ločen gen, ki ni povezan z evropsko primesjo. V nekaterih redkih primerih pa se njihov blondizem ohrani tudi v odrasli dobi, čeprav je odtenek barve las potem nekoliko temnejši v primerjavi z originalno otroško različico. To je zanimivo, saj čeprav gre za ločen evolucijski gen kot tisti pri Evropejcih, ima enako funkcijo in služi kot enak mehanizem, ki pa ni bil nadaljnje selekcioniran, kot je to še posebej bilo značilno pri nordijskih Evropejcih.   

Vsako drugo neevropsko ljudstvo, ki ima blond lase, pa jih ima izključno zaradi posedovanja evropske DNA primesi. Tukaj prištevamo centralno-azijske mongoloide z evropskim predništvom, kot tudi nekatere Bližnje-vzhodnjake, saj poleg zgoraj opisane izjeme govorimo izključno o indo-evropskem fenomenu. Torej, če govorimo o evropskem pojavu, ki ima najvišjo raven v Evropi, in sicer v prvi vrsti v skandinavskih državah (preko 60%), nato v baltskih državah, severni Nemčiji, Friziji ter Britaniji, in če ga vsa ostala ne-melanezijska ljudstva imajo zgolj kot posledico delnega evropskega predništva, bi torej bilo smiselno, da potemtakem sklepamo, da je izvor v Evropi (Skandinaviji)?   

Na prvi pogled se zdi precej smiselno ugibanje. Vendar je vedno potrebno biti nekoliko pazljiv pri takšnih zadevah. Kajti DNA analiza starih indo-evropejskih plemen, ki so prebivala med bronasto dobo v Centralni Aziji je pokazala, da imajo ti podobno visoke ravni blondizma. To pa seveda ne pomeni, da blondinci izvirajo iz osrednje Azije, vendar se kljub temu pri tem poudari ena ključna informacija – da sodobna distribucija blondizma ne odraža fiksne zgodovinske realnosti. Vemo namreč, da so v preteklosti blondinci bili pogostejši v drugačnih območjih sveta kot danes, saj jih povzročajo isti geni, katere najdemo v današnji Skandinaviji.    

Roswellova teorija

Pri staronordijskih virih iz Islandije lahko iz gradiva, ki se nanaša na pogansko religijo vidimo, da je bil blondizem v povezavi z nekakšnim kastnim sistemom – Rígsþula – ki opisuje posamezne fenotipe, povezane z različnimi socialnimi razredi predkrščanske skandinavske družbe. In ravno blondizem je asociiran z najvišjo kasto oz. s skandinavsko elito. V moderni Angliji obstaja izraz »gentlemen prefer blondes« (gospodje imajo raje blondinke), in tudi preko anekdotičnega opazovanja lahko človek opazi, da so blondinci pogosteje prisotni v angleški visoki družbi v primerjavi z nižjimi razredi Anglije – kar je ravno tako morebiti posledica nedavnih selekcijskih pritiskov. Povedano splošno, premožni moški lahko izbirajo ženske, in izkaže se, da preferirajo blondinke (podobno kot v primeru iz starodavne Skandinavije). Z njimi imajo potem več otrok, kar sčasoma vodi v višji družbeni razred z več blondizma. Obstajajo tudi pričevanja iz časov vladavine terorja francoske revolucije, kjer bi naj blond moške in ženske aretirali sredi ulice zaradi suma, da so imeli žlahtne krvne linije.

Ljudje pogosto pričakujejo, da se fenotipi razvijejo skozi milijone let, vendar to preprosto ne drži. Človek lahko spremeni izgled specifične pasme psov že v nekaj generacijah. Mogoče je, da je blondizem imel evolucijski poudarek pri dojenčkih, in sicer v obliki prej omenjene neotenske lastnosti. Morda je služil temu, da nam je pomagal pri identifikaciji otrok (v smislu »ne poškoduj tega, saj je otrok«). Podoben mehanizem že obstaja v naravnem svetu, in sicer med divjimi prašiči, kjer imajo mladiči in odrasli prašiči zelo očitne ter jasno različne označbe po telesu.

Rowsell tako trdi, da je prevladujoča teorija sicer lahko resnična, vendar le v vlogi enega izmed več dejavnikov, ki so nato pospešili širitev blondizma po Evropi. Mnenja je, da je omenjen pojav bil v večji meri deležen okoljskih pritiskov, ki so favorizirali prisotnost laktaze pri Evropejcih in so bili nekako povezani z drugimi neotenskimi značilnostmi, med katere prištevamo sam fenotip blondizma – ter da sta morda ta dva dejavnika bila skladno selekcionirana.

Če se je za blondince tako odvil selekcijski proces (spolno privlačnejši), in če so potomci blondincev razpolagali s prednostjo zmožnosti razgradnje mleka in so za to karakteristiko tudi obstajali določeni okoljski pritiski, je moč trditi, da verjetno obstaja nekakšna kompleksna relacija med tema dvema evolucijskima dejavnikoma, ki nato rezultira v takšno končno situacijo, da imajo rodovi z najvišjo stopnjo prisotnosti laktaze, hkrati tudi najvišjo raven blondizma.

Nekateri menijo, da bodo blondinci v prihodnosti izumrli. Ta napoved se navezuje na to, da imamo tukaj opravka z zelo recesivnimi lastnostmi. Realnost pa je taka, da bi bilo izjemno težko povsem izločiti te gene iz človeštva, saj je vztrajnost blondizma še danes prisotna v krajih kot je Turčija, ali celo v gorovjih Pakistana – kjer se še vedno prenašajo posledice izredno nizkega deleža blondizma s strani izjemno majhne arijske primesi izpred več tisoč let. Poleg tega gre za atraktivno karakteristiko, ki jo mnogi imajo za spolno privlačno in posledično imajo blondinci ponavadi potomce. Iz tega vidika je moč pričakovati, da bodo geni za blondizem na Zemlji prisotni še kar nekaj časa.    

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Apr 2020 at 22:17

95 ogledov

Kolumna Bojanke Štern: Orožja (še) nimamo, le skrivamo se lahko
Težko je hladnokrvno analizirati dogodke preteklih tednov, saj se vsi, ki premoremo običajno mero empatije, še vedno čustveno odzivamo na dogodke preteklih treh mesecev. Videli smo posnetke ljudi, ki so umirali na kitajskih cestah, ter z nejevero opazovali, kako so Kitajci varili vhode stolpnic in vanje zapirali žive ljudi. Nato smo videli vojaške konvoje s krstami iz Bergama in italijanskega župana, ki je svojim ljudem vpil: „Česa ne razumete? V krstah nihče ne bo videl vaših frizur!?“ Bolezen je prišla tudi k nam. Vsako jutro pogledamo, koliko sodržavljanov je včeraj umoril hudičev virus. Česa takega še nismo doživeli in v zadnjih tednih se je naš svet spremenil. Do danes se je s Covid 19 uradno okužilo 1.521.253 ljudi, od tega jih je 88.570 umrlo. Okužbo po doslej znanih podatkih v lažji obliki preboli okoli 80% ljudi, 20% ljudi zboli huje. Podatki o smrtnosti se razlikujejo po državah, glede na starostno strukturo in predhodno obolelost (v „starih“ evropskih družbah je odstotek umrlih večji). Formul, s katerimi izračunavamo smrtnost, je več, uporabimo pa jih v odvisnosti od tega, kaj želimo analizirati. Po formuli: Stopnja smrtnosti = število vseh umrlih zaradi Covid 19 x 100 / število vseh okuženih s Covid 19 je izračunano, da ima moški spol na današnji dan 2,8 % verjetnost, da zaradi okužbe umre, ženski spol pa 1,7 % verjetnost, pri čemer so v izračun vključene vse starostne skupine, primeri z vsega sveta in tudi vsi bolniki s Covid 19, ki še niso ozdraveli in ne vemo, kako se bo bolezen pri njih končala. Zato je ta izračun treba jemati z veliko rezervo. Gre pravzaprav za neko abstraktno številko, primerno za dolgoročne ocene nevarnosti virusa. O dejanski ogroženosti v konkretnem okolju nam mnogo več povedo številke po posameznih državah. Te se med državami močno razlikujejo. Podatke redno objavlja statistična spletna stran Worldmeters.info (1). Naslednja formula, ki se uporablja za drugačen izračun stopnje smrtnosti, je: Stopnja smrtnosti = število doslej umrlih zaradi Covid 19 x 100 / število vseh doslej zaključenih primerov bolezni zaradi Covid 19. Pove, koliko doslej zaključenih primerov bolezni se je končalo s smrtjo in koliko ljudi je bolezen preživelo. Za Italijo tako izvemo, da se je bolezen pri vseh zaključenih primerih v 40 % končala s smrtjo, 60 % ljudi pa je preživelo. V Franciji je med vsemi zaključenimi primeri umrlo 33,8 % bolnikov, v Španiji 23,55 % (pri vseh gre za prenizko poročanje zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema!), v Sloveniji pa 33% bolnikov (naš zdravstveni sistem zaenkrat do te mere ni preobremenjen). Na Švedskem se bolezen končala s smrtjo v 77,02 % zaključenih primerov, v ZDA 97 %, v Veliki Britaniji pa kar v 99 % vseh zaključenih primerov! Tudi te podatke je treba jemati z rezervo (a vendar so povedni!). Niso namreč bili vsi bolniki zajeti v uradne statistike, blagi primeri so šli mimo, prav tako ni bilo na voljo povsod zadosti testov niti za zelo bolne ljudi. In kot rečeno – niti smrti niso ustrezno zabeležene! Komaj verjetno za Evropo 21. stoletja! Po ocenah civilne zaščite Bergama je bil testiran in v uradne statistike zajet le vsak deseti dejansko okužen. Celotna umrljivost prebivalstva za leto 2020 znaša 45,4 % celotne umrljivosti v letu 2019, pri čemer je le 40% umrljivosti uradno pripisane okužbi Covid 19, 60% pa ostaja „nerazložene“ (2). In zdaj k bistvu! Od česa je torej odstotek umrlih najbolj odvisen? Od pristopa, ki ga je ubrala posamezna država in od tega, v kolikšni meri so ljudje dana priporočila in prepovedi upoštevali. Švedska, Velika Britanija in ZDA so na začetku stavile na t. i. kolektivno imunost (tudi: čredno). To pomeni, da so pustili bolezni prosto pot širjenja z namenom, da se ljudje „prekužijo po naravni poti“. To je izgledalo tako, da so se ljudje družili na športnih prireditvah, konjskih dirkah, koncertih, rojstnodnevnih zabavah, v parkih, po gostilnah ... medtem ko jih je morilski virus tiho napadal. Ko so to počeli nekaj tednov, je udarilo z vso močjo. Začelo se je množično umiranje, več sto smrti na dan. Zdravstveni sistemi in vlade teh držav so bile povsem nepripravljene, brez testov, brez zaščitne opreme, brez zadostnega števila postelj in opreme v bolnišnicah, ljudje nepripravljeni in osupli, kaj se jim pravzaprav dogaja. Žrtve teh brezbrižnih in zgrešenih politik so začele dobivati obraze. Tudi najbolj brezbrižne vlade so morale priznati, da so se povsem uštele in da tako naprej več ne gre niti en dan. Vsa gospodarstva so se čez noč začela ohlajati, storitveni sektor je zamrl, na ulice so prej brezbrižni politiki poslali vojsko, sledenju z elektronskimi napravami se le malokdo še upira (mi smo izjema) in uvedena so izredna stanja. Tudi to je komaj verjetno za Evropo 21. stoletja! A vse je res, vse to se nam res dogaja! Smo v vojni in napada nas virus SARS CoV-2!Včeraj sem poslušala pogovor in pobrala oceno psihiatra dr. Iana McGilchrtista, ki pravi; „We live in denial. / Živimo v zanikanju.“ (3) Strinjam se. Do danes imamo v Sloveniji okoli 1100 potrjeno okuženih, virus ta trenutek preži še na okoli 1,5 milijona državljanov, ki jih lahko na mah okuži (epidemija naj bi se tam okoli 3⁄4 prekuženega prebivalstva začela sama omejevati). Nekateri se ševedno vedejo, kot da so na dopustu. No, nismo na dopustu! Vsak mesec, ko gospodarstvo stoji, Slovenija po besedah M. Lahovnika, izgubi 2 milijardi EUR. Številna delovna mesta bodo propadla, storitvene dejavnosti bodo še stale. Gospodarska recesija sledi, kakšne natančno bodo posledice za splošno blaginjo, še ne vemo. Počasi se bomo morali vrniti na delo. Ob tem pa nimamo, niti svet nima zadostne količine zaščitne opreme, niti dovolj testov, nimamo specifičnih zdravil, nimamo še cepiva. Pozornost bo popustila, virus pa ne bo čisto nič manj nevaren. Je izredno nalezljiv, saj se z njim še nismo srečali, razen teh nekaj ljudi, ki so virus preboleli. Ne vemo niti tega, kako dolgo bodo oni zaščiteni po preboleli bolezni. Po dosedanjih izkušnjah s korona virusi morda eno leto, morda pa celo manj. Vedno več je ocen, da bo virus še dolgo krožil med ljudmi. Na srečo nas znanost pomirja, da lahko v naslednjih mesecih, letu, morda letu in pol pričakujemo cepivo. Potem si bomo lahko precej oddahnili.  Tega sestavka ne bom končala z obtožbami – niti kdo kaj je, niti kdo česa ni. Ga bom pa končala z apelom. Zavedajmo se, da vojna še traja, zavedajmo se, da je virus za mnoge med nami smrtno nevaren in da preži izza vsakega vogala na vsakogar izmed nas. Ob sproščanju ukrepov pazimo nase in na soljudi! Sami lahko in moramo narediti vse, kar lahko, od nas je vse odvisno! Dosledno upoštevajmo navodila in ne obregajmo se po nepotrebnem ob ukrepe, ki jih z velikimi napori zagotavljajo ljudje, ki sedaj skrbijo za nas – v zdravstvu, trgovinah, v domovih starejših občanov, na poštah, bankah, upravnih enotah, v civilni zaščiti, policiji, vojski ... in seveda tudi na vladi, ki je krmilo prevzela v res težkih razmerah! Stvari, ki so bile do včeraj samoumevne, danes niso več. A jutri bodo spet, vendar le za tiste, ki bodo (bomo?) to vojno preživeli!  Viri:1. https://www.worldometers.info/coronavirus/?2. https://towardsdatascience.com/covid-19-excess-mortality-figures-in-italy-d9640f4116913. https://m.youtube.com/watch?v=STij2de52_4 Lektoriral: Martin Valič

Fri, 3. Apr 2020 at 21:20

1196 ogledov

21.dan
21.dan Jutri, drugega aprila, bo enaindvajseti dan odkar sem se z otroci umaknila iz »normalnega« življenja. V šole ne hodijo več, pouk imamo doma preko spletne učilnice. Kruh pečem doma, avto miruje…naše življenje ima čisto drugačen ritem. Umirjen. Moj fokus je na tem, da ostanemo zdravi, skupaj in predvsem živi. Ne zanima me kaj mislijo drugi, kdo vodi vlado in kako nov način življenja nekaterim predstavlja med drugim tudi diktaturo. Ob takšnih zapisih se le nasmehnem in to storim s prav takšnim posmehom in zaničevanjem, kot so to počeli nekateri, ko smo se mnogi nevarnosti virusa korona že dodobra zavedali, nanj opozarjali, veliko pa nas je pred obdobjem bolj striktnih vladnih ukrepov (»karantena«)opravilo tudi večje nakupe osnovnih živil, zdravil, zaščitnih mask, razkužil... Covid19 je jemal življenja na Kitajskem, ko je prišel v Italijo, je bilo za marsikoga konec šale in je postal realnost. V Italiji, Španiji dnevno zahteva do tisoč življenj. Po tamkajšnjih bolnišnicah so vojne razmere, primanjkuje osebja in zaščitnega materiala, cepiva ni, respiratorjev je premalo, zato so zdravniki postavljeni pred odločitev, kdo ima več možnosti preživetja. Mladi in sicer zdravi ljudje imajo več možnosti, posledica tega je veliko število mrtvih med starejšimi ljudmi.   Berem, da je bolezen huda, umiranje pa boleče, predvsem pa osamljeno. Odkrito povem, da me je strah. Zelo me je strah. Cepiva ni, virus mutira, je nepredvidljiv in neobvladljiv. Lahko pa upočasnimo njegovo širjenje, ga malo zadržimo, si kupimo čas, ne samo sebi, tudi znanstvenikom, ki iščejo cepivo, zdravila, ki raziskujejo kako obvladat to zlo. Umirimo ritem življenja, upočasnimo širjenje virusa. Preprosto kajne? Ne, pa ni! Ne za vse. Med nami so še vedno ljudje, ki minirajo ukrepe vlade, zavračajo in jih dojemajo kot uvedbo diktature in totalitarizma, kot uvajanje vojaške države, na mrtve iz sosednjih držav in zdaj že tudi pri nas, se požvižgajo, ker je normalno, da ljudje umirajo. Tako oni.  Vlada je, da bi omejila širjenje virusa, omejila naše gibanje na naše občine. Razlog je preprost. Ljudje niso  razumeli preproste prošnje naj ostanejo doma in so lepo martinčkali, športali, hodili na izlete do obale in…si veselo izmenjavali virus, mu pomagali, da se širi. Ampak omejitev je res izredno ohlapna in dovoljuje marsikaj, mene recimo sploh ne prizadane. Tudi moje družine ne, zato se ne razburjam kot nekateri, v smislu da jim jemljejo svobodo. Ponovno se nasmehnem, zmajem z glavo, naredim požirek kave in se potopim v  razmišljanje o tem omejevanju in jemanju. Za božjo voljo, saj vam nihče nič ne jemlje, malo so vas ustavili, vas želijo obvarovati, vas ohraniti pri življenju, obvarovati želijo tiste okoli vas, ki so za bolezen bolj dovzetni. Vlada je za blaženje te krize zaenkrat namenila tri milijarde in bo še, če bo potreba. Uvajanje vojaške države? Katastrofalno zavajanje in izkrivljanje. Kadra za vzdrževanje reda je premalo, zato želijo s podelitvijo določenih in začasnih pooblastil vojski  razbremeniti policijo. Ampak… vse to je kot da se prepiram in govorim steni. Vsa ta dejstva niso važna. Zakaj? Jaz vidim samo en razlog. Janez Janša. Izredna mržnja do njega preglasi vsa prizadevanja vlade, ki jo vodi, da bi to težko obdobje čimprej prebrodili. Vlada ni samo Janša. Ukrepi niso samo njegovi. Predlogi tudi ne, vse to je delo izredno pisane vlade in skupin intelektualcev, ki jim pomagajo. Obešajo se na vejice in pike, ljudi pozivajo k uporu, k nespoštovanju ukrepov, pripravljajo proteste. Vse iz varnega zavetja doma in z maskami, ki jih »navadnim« ljudem odsvetujejo na nosovih in ustih. Kaj vam to pove? Da so njihovi podporniki zanje le »kanon futer«, kolateralna škoda. Ne hodim brezglavo za svojim vodjo, kot mi te dni očitajo, verjamem pa v svojo presojo in tokrat sem presodila, da je zaupanje v vlado trenutno zame najboljše, poslušam  meni logične nasvete, priporočila, vse to z zamikom saj sem se sama umaknila iz aktivnega življenja veliko prej, kot je to prišlo z vladnim dekretom. Že pred časom sem v neki osebni zgodbi prišla do spoznanja, kako znajo biti čustva močnejša od razuma, težko jih obvladuješ in nimaš neke samokontrole in ravno to te dni opažam pri ljudeh, ki ne marajo Janše. Veliko čustev, le da negativnih. Sama se z njim marsikje ne strinjam, a ohranjam zdrav razum. Ne črtim ga, zakaj bi ga? Pravzaprav, ko dobro pomislim, nikogar ne mrzim. So ljudje, ki mi niso ljubi, so takšni, ki prizadenejo. Vse jemljem kot del življenja, neko obdobje. So dobra in slaba obdobja. Nekateri pa so z zamerami tako prepojeni, da bodo v tem primeru raje ogrožali sebe, svoje bližnje, manj bližnje in popolne neznance iz čistega kljubovanja samo zato, ker Janša vodi vlado.   Obdobje covid19 je iz nekaterih izvabil veliko in pokazali so in še bodo marsikaj, ja, čustva znajo biti marsikdaj močna in prevladajo nad razumom. Hudo je kadar  so čustva negativna in dobesedno vodijo, v samouničenje in ogrožanje drugih.  Čustva, tako dobra kot slaba, če so pretirana, vodijo v pogubo in osebno stisko. Umirite jih in pomislite, kaj je zares pomembno. Kaj je pomembno? Življenje. Življenje je pomembno, osredotočimo se na to. Rada vas imam, pazite nase.

Wed, 1. Apr 2020 at 11:17

152 ogledov

Kolumna Aleša Ernecla: Intervju z E. Michaelom Jonesom
Intervju je bil narejen 31.3.2020 in je objavljen danes, zato še ni opremljen s podnapisi, kar mislimo storiti v kratkem. Morda celoten zapis tudi objavimo ob tem, da bo intervju imel transkripcijo v prostoru kolumne Aleša Ernecla. Uredništvo ARrevije https://www.youtube.com/watch?v=eqwXnYcy3is&feature=share&fbclid=IwAR1X0FGJDDN-81MKFMO8ybvS4Xw-y617ql1LIfYAZ50cYgUUjtl7DruSuZs

Sun, 29. Mar 2020 at 14:00

292 ogledov

Vojsko na mejo!
Starejši, ki smo bili še v JNA, se morda še spomnimo dolgočasnih predavanj naših polintelektualnih nadrejenih starešin, ki so nam na "politički nastavi" (to je bila politična učna ura v JNA) težili o tem, kaj pomeni "specialni rat" (to je specialna vojna). In so nam tam naštevali situacije, ki so nam bile povsem tuje.. najmanj tako kot to, kar se nam danes dogaja v realnosti: biološka vojna, ko neka država namerno sproži epidemijo v drugi in namerno oslabi neki državi ali skupnosti držav njihovo obrambno sposobnost. Ali priseljevanje določenih tujcev v določeno državo z namenom organizacije terorističnih celic in ustvarjanja pete kolone... Ko npr. z določenimi mednarodnimi pritiski skušajo neko državo osamiti ali ji z namernim dezinformiranjem zmanjšati njeno zmožnost sploh prepoznati sovražnika itd itd... Skratka umirali smo od dolgočasja in mislili, da ti ljudje ne delajo drugega kot doma gojijo svoje nore fantazije in paranoje... Danes pa smo z vsemi temi norimi situacijami soočeni tukaj in zdaj! in vsega tega imamo na pretek po celi Evropi in še posebej v Sloveniji.  In danes nas o tem, kako je to odlično za nas, kričijo iz vseh režimsko vzpostavljenih medijev, ki so se v zadnjih nekaj letih povsem specializirali za pro-jugoslovansko in pro-socialistično agitacijo (o tem se lahko prepričate, če le pogledate karkoli na RTV-Slo, saj ne mine ura programa, ne da bi bila omenjena bodisi Jugoslavija, socializem, Tito, NOB ali celo JNA ter pri tem vsaj v subliminalnem smislu nekje vidna zvezda, titovka, kakšna fotka iz JNA ali pa karkoli takega, kjer ste lahko v nekem smislu zasidrani v času, ki je davno minil)...  Skratka, ko nas levičarski politiki, ki nadaljujejo "tekovine revolucije" (to pomeni dosežki/nasledstvo revolucije), prepričujejo, da vojska na ulicah v stanju, ki ga imamo sedaj, pomeni diktaturo Janeza Janše, se človek vpraša, o čem ti ljudje sploh razmišljajo? Kako gre ta "jugoslovanska" politika, v kateri smo morali poslušati "političku nastavu" logično v štric s tem, kar povzročajo danes Sloveniji? Ker dejansko bodo celo tisti, ki se nimajo čisto intimno za Slovence, in ki so celo življenje npr. volili eno od strank, naslednic komunistične partije, lahko razumeli, da je spuščanje migrantov v času, ko imamo totalno ohromljeno državo zaradi izredno virulentnega virusa, neke vrste izdaja. Če že ne bodo razumeli, da gre za izdajo Slovenije kot države in domovine, bodo lahko videli vsaj to, da taka izdaja pomeni bistvene spremembe v načinu njihovega življenja. Za nekatere to pomeni, da bo konec z njihovim bolj lagodnim življenjem, ki si ga v svojih domovinah po ex-Jugi niso mogli privoščiti. In so zato prišli. Kajti migrantski žep skupaj s posledicami koronavirusa in ohromitve gospodarstva ne bo le nekajmesečni dopust... Prav tako bodo tudi ideološki levičarji, Slovenci, ki so leta in leta volili prav te iste naslednice partije, občutili vdore migrantov in razkrajanje tradicionalnih vrednot kot nekaj, kar je izdaja... Če ne drugače, ko bodo prišli na razsut vikend ob Kolpi ali na Krasu, ko bodo morali z avtom peljati otroka do šole, saj se bodo po mestu sprehajale skupine migrantov, ki jim ne bodo mogli zaupat enako kot so do sedaj svojim sovaščanom... ali pa, ko bodo nenehno nastajale nove in nove okužbe z nenavadnimi boleznimi, ki jih migranti prinašajo s sabo itd.  Da ne govorimo o tem, kako nas vse skupaj prizadane, kadar pride do napadov z orožjem ali do posilstev in podobnih nasilnih dejanj... Skratka, sam absolutno podpiram sprejem zakona, ki vojski podeljuje nekatera pooblastila, kakršna ima danes policija, saj občutim to stanje kot izredno in zelo nevarno.  Izredno tudi v pomenu, ki ga ima ta kriza za naše zanamce. V vseh pogledih. In zato tudi podpiram to, kar je na svojem portalu zapisal Vili Kovačič- ko pravi, da vojska na meji sploh ni več vprašanje: LINK In upam, da bodo poslanci strank, ki so se izjasnile proti ubranitvi meje svoje države, vsaj toliko pametni, da bodo znali razumeti posledice svoje izdajalske vloge, ki jo bodo s tem imeli do Slovencev in Slovenije.

Sat, 28. Mar 2020 at 06:43

2919 ogledov

Kolumna Lucije Šikovec Ušaj: Korona vlada
Da na začetku razčistimo, nisem užaljena, nikoli nisem želela biti politik, v hecu sem velikokrat omenjala le evropsko pokojnino, mesto v parlamentu in plačo pa bi z veseljem prepustila drugim. Zato, če vztrajate pri tem, da sem užaljena, raje kar prenehajte brati. Ni namenjeno vam in škoda je vašega časa, ki vam ga je odmeril Nekdo ali Nekaj. Sem pa razočarana, tega ne skrivam in ne tajim. Med užaljenostjo in razočaranjem je velika razlika. Razočaran si, če pričakuješ nekaj, če upaš, da nekaj bo, pa tega ni. Tako, s tem sem želela razčistiti na začetku. Pisati pa želim o prvih tednih tretje vlade Janeza Janše. Povzdigovanje predsednika vlade skoraj na raven božanstva bi moral prekiniti sam novi PV, torej Janša sam. On se je raje sončil v opisovanju sanj, ki so se prikradle v glave bodočih, sedaj že aktualnih na novo postavljenih funcionarjev, nekateri so se na kolenih zahvaljevali Bogu za Janeza, Urško in njune otroke. Bivši PV bo brez dvoma kriv za vse, kar ne bo šlo dobro v tem dvoletnem mandatu, a tudi zasluge za vse, kar bo šlo dobro, si ne bi smel lastiti samo Janez Janša. Ko se je napovedovala nova vlada Janeza Janše, ne pa korona virus, temveč le nekajtedenska epidemija, sem pokomentirala, da bi si želela volitve, da bi Janša dobil štirileten mandat, da bi imel čas pokazati, kar ima za pokazati, brez večnega prelaganja krivde na prejšnjo vlado ali Karla Erjavca. Žal se volitev ni dalo speljati. Šarec, če je na to računal, se je uštel, brez dvoma pa je Janez Janša padel v situacijo, ki si je ni ravno želel. Upam si trditi, da ko je prevzel mandatarstvo, ni vedel, kakšna pandemija je tik pred nami in je mirno odšel z družino na smučanje. Nič hudega, tudi Miro Cerar je sprejel mandat za sestavo vlade in odšel na dopust. Vendar, ali naj bo Miro Cerar merilo pravilnega in odgovornega ravnanja? Vlada Janeza Janše je na začetku potegnila toliko nenavadnih potez, da človek ne razume, kako se to sploh lahko zgodi. Janez Janša ni amater, je izkušen politik, ki je bil minister za obrambo v prvi vladi RS, potem je bil še tri krat minister za obrambo, 2 krat v Drnovškovi vladi 1992-1993, nato 1993 -1994, v letu 2000 pa še v t. i. Bajukovi vladi. Nato je bil presednik vlade 2004-2008 in nato 2012-2013, ko je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica in Janeza Janšo je zamenjala Alenka Bratušek. Zato je zanimivo sklicevanje na 100 dni miru, saj ne gre za amaterske igralce ampak profesionalne politike. 12. 9. 2018 je bila objavljena izjava Tonina: »V NSi menimo, da ni posebnih razlogov, da bi novi Šarčevi vladi dali takoimenovanih 100 dni miru na začetku njenega delovanja.« Potem pride bumerang . . . Janezu Janši usoda v vladah ni bila nikoli naklonjena, enkrat razrešen zaradi Depale vasi, nato afera Patria, ki se je vlekla ves čas od 2008 preko volitev 2012 do volitev 2014, vmes še poročilo KPK. . . Marsikaj so mu naložili na hrbet politični nasprotniki in »prijatelji«. K marsičemu je pripomogel nedvomno tudi sam, saj poznamo tisto basen o škorpijonu, ki je pičil žabo in ji je, ko jo je pičil, na vprašanje zakaj, odgovoril, da je taka pač njegova narava. Sedaj se mu je pravzaprav zgodila usoda Alenke Bratušek, stopil je v njene čevlje s podpisom. Zakaj? Na volitvah konec leta 2011 je zmagal Zoran Janković. Razočaranje nas vseh, tudi Janeza Janše, je bilo ogromno. Mi Ljubljančani smo se tolažili, da se bo vsaj Ljubljana znebila župana, grenkobo pa je premagala antijankovićeva koalicija in Janković, ki je s svojo stranko dobil skoraj 29 %, se je umaknil in kasneje odstopil kot predsednik svoje stranke. SDS je decembra 2017 dobila le malo preko 26 %. Tukaj lahko potegnemu vzporednico, razlika je, da je SDS na zadnjih volitvah zmagala s skoraj enakim rezultatom, kot na predhodnih volitvah, ko jo je prehitela Pozitivna Slovenija z Zoranom Jankovićem. Kot Zoran Janković ni uspel sestaviti vlade, je tudi 2018 ni uspel sestaviti Janez Janša. In kot je nato Janez Janša kot predsednik druge najmočnejše stranke sestavil vlado, tako jo je sestavil leta 2018 Marjan Šarec kot predsednik druge največje stranke. Ko je Janez Janša kot drugouvrščeni sestavil vlado namesto Zorana Jankovića, se nam je zdelo to pravično in prav, legalno in legitimno. Ko se je povsem enako zgodilo Marjanu Šarcu leta 2018, je bila nova vlada takoj poimenovana za antijanševsko koalicijo, da se drugim oznakam izognem. Kje je tukaj Alenka Bratušek in njeni čevlji? Ko je Janez Janša zaradi poročila KPK vsak dan štel, koliko ministrov je še preostao v njegovi vladi, ga je zamenjala predsednica Pozitivne Slovenije, tiste stranke, ki je dejansko zmagala na volitvah. Razlika je le v tem, da se Janez Janša kot vojak ni predal in ni vrgel puške v koruzo, ampak je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica, Marjan Šarec pa je presodil, da je po tem, ko ga je, verjetno po nalogu Kučana, zapustila Levica, odstopil sam in na ta način skrajšal čas za sestavo nove vlade, kolikor ga je le mogel. Da je bil njegov odstop popolno presenečenje celo njegovim najbližjim sodelavcem, vidimo po tem, da so ti, na vrat na nos, podpisovali nove pogodbe o zaposlitvi na podlagi razpisov, kjer so bili roki za prijavo nekajdnevni. Kakorkoli, Marjanu Šarcu ne gre očitati, da je zavlačeval s svojim odstopom, ki je sledil obisku Kučana, očeta Levice, le nekaj ur pred tem, ampak je takoj celo sam pozval svojo stranko, da se odpove razpravi v paramentu. Tako je postal Janez Janša predsednik vlade na povsem enak način kot Alenka Bratušek, kot predsednik stranke, ki je zmagala na volitvah, vendar ni uspela v prvem poskusu sestaviti vlade. Janez Janša je vedel, da bo zamenjal Šarca. Mirno je sedel in čakal. Tako uspavane opozicije, ki je dovolila podpis Marakeškega sporazuma, pristopa k paktu ZN o migracijah, katere evropska skupina je podprla resolucijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi, oz. natančneje, se je vzdržala glasovanja, ki je mirno opazovala vse številnejše prehode ilegalnih migrantov, si lahko želi vsaka vlada, ne pa državljani. Ni mogoče zanikati, da njihovi glasovi v EU paramentu izzida ne bi spremenili, bi pa pokazali pokončnost. Tisto, kar so očitali SD, da v Evropi glasuje drugače kot v Sloveniji govori, so sedaj pokazali tudi sami. Za domače potrebe protimigrantski, v evropskem parlamentu pa popolnoma podrejeni evrokratom v Bruslju, brez odgovornosti do lastnega naroda. Janezu Janši je sestavo njegove tretje vlade nesporno omogočila Levica. Najprej je odrekla podporo Šarcu, nato je odstopil minister za finance Bertoncelj in Šarec ni prevzemal vodenja ministrstva za finance sam, kot je to delal Janez Janša leta 2013, temveč je kratko malo 27. januarja odstopil. Pozorni smo opazili, da Šarca ni bilo v Dražgošah, mediji so nas obvestili, da je bil v noči pred odstopom pri Šarcu Kučan in izjava Franca Trčka, da je na vprašanje neke ambasadorke, da ne razume, kaj je s tem Janšem, odgovoril: Narobe je, da Kučan ni takoj posvojil Janše in ga postavil za naslednika, oz. nekaj v tem smislu. Franc Trček je vedel in videl to, kar smo nekateri slutili, da gre za dve strani istega kovanca. Da je za opozicijskega liderja Šarec odstopil prezgodaj, čeprav ga je pred tem imenoval politično truplo, je jasno, saj nas je mesec kasneje pričakala fotografija smučanja družine Janša. Ali je smučal v Italiji, Franciji, Avstriji, ne vem, vsekakor pa je 3. 3. 2020 že prisegel kot predsednik vlade. Med programskimi cilji je poudaril debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada, napovedoval je ugodno okolje za gospodarski razcvet, povedal, da se bodo migranti morali prilagajati nam (pred meseci so nas na blagodati takrat še nevladne SDS opozarjali plakati o neprodušno zaprti meji !) . . . Nič o pandemiji, presenetljivo ali pa ne, je bil prvi potrjen pacient dan po zaprisegi. Potem je preteklo 17 dni, do 20. 3., ko je Slovenija uvedla prepoved zbiranja na javnih mestih. Vlada situacije ni več obvladovala, ne odhajajoča in ne prihajajoča. 19. 2., po odstopu Šarca, je Odbor za zdravstvo DZ sklical nujno sejo o pripravljenosti Slovenije na novi koronavirus. Strokovnjaki so poudarjali, da je Slovenija zelo dobro pripravljena na zgodnje odkrivanje. Minister Šabeder je zagotovil, da imamo laboratorij za hitro diagnostiko in kapacitete za morebitno epidemijo, UKC pa je opozarjal, da bi se ob večjem številu bolnikov lahko tudi kaj zapletlo. Predstojnica centra za nalezljive bolezni Maja Sočan pa je opozorila, da naj ukrepi ne bodo prekomerni, da moramo delovati tako, kot druge države. To so cvetke negativne selekcije kadrov. SDS je zahtevala dnevno poročanje vlade in zagotovitev dodatnih kapacitet in opreme. PV v odstopu je bil med tnalom in nakovalom. Obveščati bi ga morali NIJZ, Šabeder in Počivalšek, v katerega resor sodi Zavod RS za blagovne rezerve, ki ga je vodil član SDS. Kdo mu je zamolčal, komu so zamolčali, kdo je lagal, kdo zavajal, kdo enostavno ni verjel in kdo je tiščal glavo v pesek? Najmanj od vseh je gotovo vedel PV v odstopanju. PV v prihajanju je verjetno vedel več, tudi po družinski liniji, vendar ga očitno ni skrbelo, ko je sestavljal koalicijo. Prva tiskovna konferenca nove vlade je bila hladen tuš za vse, ki smo pričakovali več. Razočaranje, ne užaljenost. Ovacije na tviterju, ker je imenoval Jelka Kacina za vodenje kriznega štaba, so bile takšne, kot da je Janša s tem naše duše in telesa vrnil v leto 1991. Vsi smo mlajši, čas se je ustavil, Bavčarja so izpustili iz zapora, fantastična trojka nas bo obranila pred zunanjim sovražnikom, ki pa ni in ni hotel voditi propagandne vojne. Da časa ne moreš zavrteti nazaj, se je pokazalo ob objavi tvitov, katerih prstni odtis je na daleč razpoznaven, pod uradnim TW računom Kriznega štaba RS. Jelko Kacin je javno izjavil, da tega računa on ne bo uporabljal in da ni čas za ugotavljanje krivca. Vlada je zahtevala 100 dni miru. Korona virus ne da miru, niti en dan, smrt kosi neusmiljeno, nobena vlada na svetu ne more imeti 100 dni miru. Ljudstvo ni opazovalo boja proti koronavirusu, temveč je vse izgledalo, kot da so nas napadle parkljevka, slinavka in bolezen norih krav hkrati. Parkljevka je napadla tiste, ki so hoteli najti vsaj majhen prostor pri koritu, slinavka verjetno tiste, ki se niso uspeli pravočasno usliniti in priti h koritu, bolezen norih krav je napadla ne glede na politične delitve. Tiste, ki prižigajo sveče pred parlamentom za vlado namesto, da bi jih prižgali na Žalah za umrle v epidemiji, one, ki trdijo, da niso potrebni nobeni ukrepi, saj umirajo »samo« stari (Angela Merkel in sledilci), in tiste, ki vidijo v epidemiji svojo priložnost... Vse napake prvega tedna nove vlade so baje že obdelali mediji in socialna omrežja, v drugem tednu je z ustanovitvijo odbora, sestavljenega iz vseh vetrov, ki naj bi pripravil gospodarske ukrepe za »dan kasneje«, uspelo vladi začasno ustaviti kritike. Pozdravljam odbor, ki je seveda hkrati političen brez politične odgovornosti, večinoma sestavljen iz ministrov prejšnjih vlad. Vendar nam je ta odbor skupaj z vlado zamolčal, kaj pripravlja Evropa, ki nas je izdala, kot nas ni izdal nihče do sedaj. Če ne bi spremljala Salvinijevih govorov in opozoril, če ne bi prebrala, da so včeraj predstavniki Italije in Španije zavrnili predlagane ukrepe evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ne bi niti vedeli, kaj nam sploh pripravljajo. EMS ni Božiček, odloča o odobritvi finančne pomoči in o pogojih, pod katerimi jo bo odobril, odloča o sprostitvi posameznih tranš po pregledu napredka. Pogojuje s sprejetjem določenih ukrepov politike . . . pokojninske, davčne, delovne, gospodarske . . . Paket pomoči, ki bi ga vračali še naši otroci in vnuki, bi Slovenijo pahnil v stanje Grčije po ukrepih trojke. Ne gre za pomoč, gre za posojilo in nadzor nad porabo denarja, verjetno v korist največjega posojilodajalca, kateremu bi za 30 let prodali svojo dušo in dušo naših potomcev. V času, ko bi lahko Slovencem država ponudila obveznice in banke »odrešila« motečih depozitov, ki jim menda predstavljajo takšno breme, da jim morajo varčevalci za to plačevati nekakšno odmeno ali pa prejemajo obresti, ki ne dosegajo niti stroškov vodenja računa. Vladi tudi ne uspe priskrbeti dovolj opreme, ves čas se sklicuje na zamudo Šarčeve vlade. Prav nerodno naročamo opremo, preko posrednikov in njihovih posrednikov in vsak normalen se vpraša, kaj ni nkogar, ki bi poguglal, našel proizvajalce, se pozanimal pri naši zdravnikih v tujini in poslal povpraševanje. Elektronska pošta deluje, računalnikov Korona ni napadla. Zakaj iskati posrednike, ki nimajo niti izkušenj, niti ustaljenih dobaviteljskih poti, zakaj ogrožati življenja, da bo nekdo zaslužil in koval dobiček na nesposobnosti in nesreči drugih. Sedaj bomo od Kitajske dobivali donacije in kupovali opremo. Upam, da bo kdo, ki ima ne samo pamet, ampak tudi pogum, zahteval postopek proti Kitajski zaradi zločina proti človeštvu, ker naj bi najmanj tri tedne, verjetno pa celo več, prikrivala katastrofalno epidemijo. Pred nekaj dnevi sem predlagala, da se terjatve Kitajske enostavno ne poravnavajo, sankcije bi namreč prizadele že tako prizadeto kitajsko prebivalstvo. Sedaj pa čakamo na donacije in dobavo iz Kitajske. In Bog daj, da jo dobimo in ne čakamo, da nam jo pohopsa Nemčija, ki si je celotno proizvodnjo respiratorjev želela zagotoviti izključno zase. Kot slučajno ne dela Erar.si, pravijo, da gre za grda natolcevanja, vendar hkrati prihajajo informacije o naročanju preko BiH, o zadržanju pošiljke v Nemčiji. . . Nedolgo nazaj so se posmehovali, da je Šarec naročil maske, vendar jih ni plačal, zato ni (ha, ha) čudno, da jih ni dobil, sedaj nam zatrjujejo, da ne plačujejo mask, dokler jih ne dobijo, zaradi možnosti prevar. . . V življenju se poje polno zarečenega kruha. Nova24TV pljuva po dolgem in počez po prejšnji vladi, vendar, glej ga zlomka, tudi tisti odlični iz prejšnje vlade (citiram Tomašiča), ki so tudi v tej vladi, ne naredijo nič. Enako kot v prejšnji. Sumljivi posli z nabavo nujne medicinske opreme nas vračajo v čase nabave Patrie. In zopet bo zarota. Pa še na nekaj vas bom spomnila. Na Sovo. Pol leta se je Sova ubadala z vprašanjem, ali je zaposlila Natašo ali ne, ali jo je zaposlila brez potrebe, ker jo je nadlegoval župan, izvoljen s podporo SDS, ali Sova preiskuje financiranje SDS in medije s strani tujih gospodarskih organizacij. Nenapovedani obiski, zasliševanje uslužbencev, medijska gonja. . . Sova je vladna agencija in ustanovljena za pridobivanje, vrednotenje in posredovanje vladi informacij pomembnih za zagotavljanje varnosti, političnih in gospodarskih interesov države. Je SOVA zaznala povečanje nakupov medicinske opreme v kateri državi? Je zaznala epidemijo na Kitajskem? Je ugotovila, da podjetja iz BIH ne bodo dobavila tako potrebnih mask? Ali so veleposlaništva, ki imajo, roko na srce, tudi del obveščevalnih nalog, zaznala kakšne spremembe na trgu, kakšne nenavadne akcije kopičenja blagovnih rezerv? To je delo SOVE! In KNOVS, namesto, da je trošil svoj dragoceni čas, bi lahko povprašal Sovo o tem. In o migrantih. In o stanju na turško grški meji, ne pa, da se je pol leta Sova ukvarjala z neko Natašo. Očitno je, da je opozicija v Šarčevi vladi bila pri SOVI hiperaktivna v smeri nekakšnega voajerstva, namesto da bi se vprašala, ali izvaja naloge iz Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Ljudje so se naslajali- kdo je lepa Nataša, čigava ljubica je, je bila ali bo, nikogar ni zanimalo ali se nam približuje nekaj, o čemer smo samo brali, gledali filme in bili srečni, da nas takrat še ni bilo na svetu. Inkubacijska doba, to je od okužbe z virusom Korona do izbruha bolezni, naj bi bila 14 dni, vsi okuženi po preteku tega časa, torej na novo, so na duši te vlade. Ne pozabite. In ne pozabite, da je politika tista, ki mora prepričati Levico, če ni z njo sklenila dogovora, da podpre aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Da gre vojska na južno mejo. Migranti niso virus free in virusi se nahajajo baje tudi v fekalijah, na odvrženih oblačilih, v zraku, ki ga izdihnejo. Indic, da se je vlada dogovorila z Levico pa je stavek predsednika Janeza Janše, ko omalovažujoče govori o tisto nekaj vojske, ki jo sploh še imamo. Štirikratni obrambni minister, trikratni predsednik vlade, človek, ki ga množice častijo, ker je tako rekoč brez vojske premagal tako rekoč tretjo najmočnejšo armado na svetu, je sedaj brez vojske. In do sedaj tega ni vedel, čeprav je ves čas ali v vladi ali v parlamentu. Naj nam Bog pomaga! Pa za konec še razmislek. Švica je z dekretom na eni strani odobrila in na račun vsakega nakazala 10% lanskoletnega dohodka, ZDA so namenile vsaki družini 2500 USD. Takoj. Brez več strani uredb, odlokov, posvetovanj. . . . Kdor hitro da, dvakrat da, pravi slovenski pregovor. Danes ga vsi razumemo še bolje. Pa zdravi ostanite!  

Tue, 24. Mar 2020 at 19:43

319 ogledov

Umik pred virusom  
Sedim ob oknu in razmišljam kaj mi pomeni karantena, poziv nove vlade k temu, da naj državljani ostanemo doma in s tem dejanjem pripomoremo k temu, da se bo nevarni covid19 širil počasneje. Meni osebno to dejanje ne pomeni veliko, prav tako ni veliko spremenil mojega načina življenja ali me s tem obremenil. Nimam občutka omejenosti, tesnobe ali ujetosti. Tako pač zasledim, da se ljudje počutijo v teh dneh. Zato se mi postavlja vprašanje, zakaj se tako počutijo? Kako se lahko počutiš ujeto, utesnjeno v lastnem domu in tesnobno v krogu družine? Marsikdo se bo v času karantene morda naučil, kaj pomeni živeti v krogu družine, se dobesedno spoznal z marsikom za katerega misli, da ga pozna, kajti živeti z nekom marsikdaj ne pomeni tudi poznati ga; se globlje povezal z otroci, morda le globlje spoznal sebe. Veliko ljudi bo po dolgem času prebralo knjigo, pogledalo film. Mestni utrip se je ustavil. Ni kavarnic, slaščičarn, ni restavracij, ni hitre hrane, ljudje so prisiljeni kuhati doma, zato so trgovine z živili temu primerno bolj obremenjene. Ni frizerskih salonov, ni kozmetičark, ni fitnes studiov, ni…Marsičesa ni, veliko ljudi je te dni zaskrbljenih kako bodo zaradi vladnih ukrepov preživeli, kaj bo z obrtjo, s katero si služijo kruh in kaj bo z ljudmi, ki jim dajejo delo, njihovimi družinami. Močno verjamem, da bo tem ljudem vlada z novimi ukrepi pomagala in stisko ublažila, a se zavedam, da ne bo lahko, saj karantena ugaša veliko dejavnosti, ki polnijo državni proračun, kar pomeni, da bo zaradi karantene imela manj denarja tudi država. Tega se nova vlada zaveda in tako tudi ukrepa, niža plače funkcionarjem, tiste najbolj izpostavljene, ki navkljub covid19 delajo in skrbijo, da imamo lahko vsi doma hrano, oskrbo v bolnicah, red na cestah in meji, pa bodo primerno nagradili. A karanteni navkljub se dogaja marsikaj. Marsikomu nova, 14. vlada ni po volji. Zato delajo vse, da bi jo čimprej zrušili. V navezi z MSM udrihajo po vladnih ukrepih. Dobre stvari spregledajo, jih zamolčijo, kar se jim zdi slabega pa prenapihnejo in med vrsticami hujskajo ljudi, jih pozivajo k vstajam in uporom. Izkrivljajo besede in manipulirajo z novicami, čemur nekdo, ki tekočemu dogajanju na politični sceni ne sledi, zlahka nasede. Demoniziranje Janše in ljudi okoli njega se torej nadaljuje. In kaj je tokrat slabega storil? Vprašanje, ki ga postavim marsikomu. Nihče nima odgovora, kaj bi bil razlog za takšno obnašanje. Vedenje nekaterih novinarjev in vplivnežev je dokaz, kako jih je strah tudi najmanjše spremembe. Družabna omrežja so polna zavajajočih informacij in pozivanj k uporu in vsi vemo kaj sledi, ko bo karantene konec. Levičarji bodo z izjemno pomočjo MSM in globoke države razbili Slovenijo in poskušali zrušiti popolnoma legitimno vlado. Karantena prinaša marsikaj. Ne samo strahu pred okužbo in skoraj gotovo smrtjo, če si že bolnik ali starejši, covid19 karantena prinaša tudi gospodarsko krizo, negotovost kako naprej, kako plačati račune in kako nahraniti družino, če si moral zaradi karantene zapreti lokal in svojo dejavnost. Kako plačati kredit, kako…? Kdaj bo konec in bomo življenje vrnili v stare tirnice? Koliko ljudem bo covid19 karantena vzela star način življenja? Sploh ne želim pomisliti, koliko ljudem jemlje covid19 življenja in jih še bo. Karantena daje misliti tudi, kaj je smisel življenja, kaj je zares pomembno in koliko pomembnih stvari gre v času brez karantene mimo nas. Čas z družino je ena takih stvari, kajti posedanje po kavarnicah, kjer otroka spustiš na igrala, ni čas z družino. Karantena nam torej tudi daje. Marsikomu daje čas za družino, morda celo novo priložnost tkanja tiste prepotrebne vezi, ki se je zaradi mestnega utripa že skoraj pretrgala. Marsikdo se bo zaradi zaprtih lokalov in omejenega druženja zato družil in se pogovarjal z družino. Spet drugim karantena jemlje, vzela jim je obrt, zaslužek, življenjsko delo in jim daje obdobje negotovosti in strahu. Strah pred boleznijo, pred smrtjo, obup zaradi negotovosti, ki jo prinaša ustavitev marsikaterega posla na eni strani Slovenije, na drugi pa spletkarjenje, manipuliranje z novicami, besede vzete iz konteksta, hujskanje naroda proti vladi, kljubovanje ukrepom in najbrž pripravljanje na državni udar, ko bo najhujše mimo. Ko bo nova vlada malo pokrpala in popravila, rešila domovino, ljudi in gospodarstvo, jo bodo zrušili. Upam, da se ljudje uprejo tistim, ki bodo to poskušali in s podporo 14. vladi pokazali svojo hvaležnost za njeno delo.  S skupnimi močmi bomo vse to prebrodili in premagali, če bomo ostali zdravi in živi. Ostanimo torej doma, in omejimo širjenje virusa z upoštevanjem navodil, s svojimi dejanji ne ogrožajmo drugih, tistih, ki delajo za nas. In ko bo tole minilo, bomo s skupnimi močmi ponovno vdihnili življenje lokalom, studiom, salonom, trgovinam, obrtem…ampak za ponovni vdih življenja moramo sami ostati živi. Pazite nase, ostanite zdravi, potrebovali bomo zdrave roke, da vrnemo življenje v stare tirnice, ker tokrat se ne spreminja le Slovenija, spreminja se svet, spreminja se utrip sveta in ja...nikoli več ne bo tako kot je bilo.
Teme
plavi lasje blond blont blondinke blondinci izvor evolucijski pritisk evolucijska teorija evolucija biologija lastnosti značilnosti

Zadnji komentarji

Hugo Flander :

4.02.2020 15:47

Zanimivo, za moj okus sicer razmišljanje, ki mu ni tuj kanček paranoje. Kakorkoli. Dotaknil bi se recimo oziranja po Švici. Švica je večnacionalna država in v Švici patriotizma ne definira nacionalna pripadnost, temveč državna pripadnost. Švicarju je Švica domovina. Torej, Švicar je švicarski patriot, ne glede na to, kateri naciji pripada njegov rod. Podoben odnos do patriotizma je imel Slovenec v Avstro-Ogrski monarhiji. Na Dunaju so v času WWI dobro vedeli, koga poslati na Soško fronto proti Lahom. Poslali so 87. celjski pešpolk. Zato Lahi niso osvojili Škabrijela. Slovenski vojak se je na Škabrijelu goreče boril za domovino Avstro-Ogrsko in seveda še bolj za svojo rodno grudo. Kot zanimivost bi spomnil, da ima Laško pivo ime po starih Vlahih, ki so bili v tem delu Slovenije nekoč staroselci. Slovencem pa so prodiranje globje na "Laško", prvi preprečili germanski Langobardi. Dalje, Kočevarji so bili nekoč, tam v 14.stoletju, prvi migranti, ki so kot pripadniki germanov emigrirali iz svoje domovine v domovino Slovencev. Imigrantom Slovenci nismo povzročali težav, saj so naselili praktično prazen prostor in ga jeli kultivirat. V stoletjih se je medtem na od Kočevarjev kultivirano Kočevsko priselilo mnogo Slovencev, ki so s Kočevarji živeli v sožitju. Veliko je bilo mešanih zakonov in leta 1941, ko so se Kočevarji pod vtisom nacizma odločili za selitev (cca 15.000) v nasilno izpraznjene domove Slovencev na spodnjem Štajerskem, so med njimi že prevladovali slovenski priimki. Seveda danes tista peščica Kočevarjev, ki je med in po WWII ostala ob svojih ognjiščih, govori slovensko in hkrati še vedno neguje spomin na svoje prednike.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Od kod izvirajo blondinci?