Po padcu 13. slovenske vlade, ki jo je po volitvah 2018 sestavil bolj ali manj neznan kot politik in nje nevešč g. Šarec, je novo koalicijo sestavil zmagovalec volitev 2018 Janez Janša s svojo veliko in močno stranko SDS.

Meni nič spornega, odločitev vseh strank podpiram, čeprav nisem volivka ali simpatizerka nobene od njih. No, ne več.

2018 sem na volitvah še podprla stranko SDS, a je iz določenih osebnih prepričanj ne bi več. Najbrž. Nikoli ne reci nikoli, kajne?

Skratka, Šarčeva koalicija lucky loserjev mi res ni bila všeč, ob njihovih nebulozah se mi je marsikdaj obračal želodec, medtem ko sem se Šarcu večkrat iz srca nasmejala ob njegovih izjavah, ki to niso bile, saj so bili njegovi odgovori novinarjem vedno kup floskul, puhlic in prispodob, a me je smeh kaj hitro minil, ko sem se zavedla, da je moj premier. On me, hočeš nočeš, predstavlja v svetu. Hvala Bogu, ni veliko potoval.

Njegova koalicija je bila na trhlih nogah, saj so bili odvisni od glasov izredno muhaste stranke Levica, ki pa se je, moram priznati, izkazala za najbolj načelno stranko tega mandata. Od svojih obljub svojim volivcem ne odstopajo niti za cm. Kakorkoli, potem je šlo samo še navzdol. Do bridkega konca.

Dosežki padle vlade? Razen, da je Sloveniji in Slovencem vzela dve leti za normalizacijo ali vsaj uravnoteženje razmer v državi, da je pustila zdravstvo še bolj razsuto, da je dvignila minimalno plačo, kar ima in bo imelo prihodnje leto za te ljudi velike posledice, saj bodo padli v višji razred pri odmerjanju dohodnine in raznih  olajšav, odmeri otroškega dodatka etc. Najbrž sem še kaj pozabila.

Kakorkoli, padli so in Slovenija gre naprej z novo koalicijo. Jaz ji pravim koalicija razuma, zmožnosti dogovora in uskladitve.

Ni nekaj, kar bi sama izbrala, kar mi je všeč, pa vendar najbližje normali po več kot desetletju, pravzaprav treh. Tisti prebliski »desne« vlade vmes so zanemarljivi.

Da ne bi bilo prelepo in prelahko, so dežurni državni zdraharji že na okopih. Prvi shod proti »koaliciji sovraštva« kot ji pravijo s strani sistema izdatno hranjeni aparatčiki, je ravno bil. Na shodu ljubezni proti sovraštvu so bili videni transparenti z napisi smrt janšizmu, rešimo se Janše pa tudi vzklike »ubi Janšu« je bilo slišati. Stranke in poslance, ki so sklenili koalicijsko pogodbo pa so označili z izdajalci.

Demokratično? Strpno? Smo mi protestirali ob nastanku Šarčeve koalicije? Je to tisto, za ker se zavzemajo? Za strpnost, sobivanje, enake možnosti, enakost?  Seveda so za vse to, dokler oni krojijo življenja drugih in je po njihovo. Tokrat ni in takoj je konec vseh pravic, ki jih imajo drugače polna usta, saj s protesti in nasilnimi objavami rušijo in želijo preprečiti nekaj, česar še ni.

Slovenija pa v času, ki prihaja, res potrebuje močno in večinsko vlado, ki je domoljubno naravnana.

Corona virus ne seje samo smrti, povzročil bo tudi gospodarsko in finančno krizo, Erdogan pa je v napadu jeze za 72 ur odprl meje proti Evropi. Ko nas bo val ilegalnih migrantov dosegel, bo najbrž tudi že veliko obolelih za corona virusom, če vzamem v obzir 14-40 dnevno inkubacijsko dobo, država in institucije pa so na vse našteto nepripravljene, saj odstopljena vlada za sabo pušča katastrofo, ki je posledica tega, da se je koalicija lucky loserjev dve leti ukvarjala le sama s sabo.

Me je strah? Ja. Priznam, zelo me je strah. Ne zame, za otroke me je strah. Ne  samo moje, tudi sosedove, tvoje, ki to bereš, za vnuke nekoga.

Slovenija si ne more niti dneva več privoščiti prepira, kdo je čigav in koga je kdo na volitvah podprl. Gremo tokrat z razumom skupaj za varnost in prihodnost vseh.