Kolumna Gregorja Preaca: Kako izgine (slovenski) narod
AR revija
Kolumne

Ponedeljek, 3. februar 2020 ob 23:03

Odpri galerijo

vir: avtor kolumne

Plemena, narodi so izginjali vso zgodovino. Neopazno. Ali so migrirali sami in se razdelili in utopili v večjih narodih. Ali so jih premagali večji ali močnejši in jim z vero vsilili še jezik. Ali pa je bilo ozemlje poseljeno z veliko plemeni, etničnimi skupinami, v mestih pa so prevzeli jezik največjega ali kolonialnega zavojevalca kot linguo franco: ruščino v Sibiriji in na Kavkazu, angleščino v Indiji, skratka kot sporazumevalni jezik v poplavi jezikov.

BO SRBŠČINA LINGUA FRANCA SLOVENIJE?

V Argentini, Čilu skoraj ni več staroselskih Indijancev, jezik Majev v Mehiki izumira. Najbrž bo izumrl tudi jezik Inkov v Peruju. Kot so izumrli Hetiti, Huni, Avari, Obri, Iliri. Ostalo je nekaj potomcev Keltov po Veliki Britaniji in na Irskem. Nenazadnje je tudi priselitev Slovencev utopila keltščino, ilirščino, latinščino in morda še kak jezik in kulturo.

Feničani, Asirci, Babilonci, Sumerci, faraonski Egipčani oziroma njihov koptski jezik so izumrli z migracijami in osvajanjih Arabcev in z islamom. Islam je uničil večino jezikov, narodov, kultur vse do Mavretanije in Irana ter tudi animizem, zoroastrstvo, faraonsko egiptovsko vero, vsaj 400 bogov in njihov ogromen kulturni, filozofski, znanstveni svet. Zadnji preostali na udaru so Berberi v Maroku in Alžiriji, ki prevzemajo arabščino in francoščino.

Tudi po Rusiji izginjajo številne majhne sibirske in kavkaške etnične skupine. Ruska republika Dagestan ima kar 40 etničnih skupin in jezikov: po vaseh, ki so enoetnične, jih še govorijo, v prestolnici Mahačkali je slišati samo še ruščino. Podobno je po afriških državah, ki imajo običajno vsaj 30 plemen, uradni jeziki pa so afriški svahili z veliko arabskih tujk, angleščina, francoščina, portugalščina.

Krščanstvo in islam uničujeta poslednji animizem in odnos do narave, gozda v Afriki, Južni in Srednji Ameriki, v Indoneziji, Maleziji, na Filipinih, na Papui-Novi Gvineji… V ZDA poslednjega pol milijona etničnih Indijancev živi pretežno po puščavskih rezervatih. Njihovi drobni jeziki so obsojeni na izumrtje.

Torej je nekako jasno, da množične migracije običajno uničijo staroselce, torej njihov jezik, kulturo, vero, in preobrnejo ves miselni svet neke celine, države. To so počela širjenja imperijev, velike selitve, verska osvajanja, kolonializem, socialistični internacionalizem, globalizacija in zdaj množične migracije.

EVROPSKA LEVICA IN ISLAM STA NEVARNOST ZNANJU IN EU

Res da je evropski kolonializem s koncem 16. stoletja in kasneje združil človeštvo, ga povezal in prvič v zgodovini ustvaril občutek skupnega planeta, človeštva, a so bili in še zmeraj so vzadaj le širjenje gospodarstva, ozemlja, politike, moči, torej neposredno in posredno osvajanje in vsiljevanje tujega.

Kot je bilo nekoč popularno krščansko misionarstvo, gre pri islamu še danes le za džihad, sveto vojno, versko osvajanje, svet spremeniti v islam, v kalifate, v šeriatsko pravo, v arabščino.

V islamu, ki edini med verami še ni uspel priti do demokracije, pluralizma, sekularne države, ločitve vere in kulture, in je zato intelektualno, gospodarsko in drugače neuspešen, gre tudi za vsevečjo fundamentalizacijo, torej vračanje h koreninam, v čase, ko je islam uspešno osvajal in zmagoval. Od tod poplava radikalizma, vojn, verske vojne med šiiti in suniti ter terorizem (20.000 terorističnih dejanj na leto).

Mirovni inšitut v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Ljubljani, FDV, mnoge nevladne in humanitarne organizacije, leve politične stranke (SD, SMC, SAB, DeSUS, LMŠ, Levica) so prežete z anarhizmom, retrokomunizmom, postmodernizmom (največkrat drugo ime za retrokomunizem), New Age-em (preprosti, neznanstveni, populistični zahodni misticizem, tudi kdaj gretenizem), s krivdo belega človeka, krivdo kolonializma, z dekadenco Zahoda, z lažnim človekoljubjem, antipatriotizmom (zaradi velikih migracij z Balkana in nepripadnosti slovenski družbi), pa socialističnim internacionalizmom (ki ga s pridom izkorišča neoliberalni globalizem za gospodarsko agendo neokolonializma).

Našteti propagirajo multikulti, posredno cenzuro medijev in družbenih medijev, preganjanje sovražnega govora (kar je stalinistični konstrukt in krinka za preganjanje drugačemislečih oziroma svobode govora), pa politično korektnost (kar je drugo ime za samocenzuro in cenzuro ter ukinjanje humorja).

SMO SLOVENCI NAROD V IZGINJANJU?

Lahko Slovenija kot država ali Slovenci kot narod izginemo? Radi bi verjeli, da ne. Pa nam tudi sociologi s FDV prerokujejo, da bo do leta 2050 samo še polovica prebivalstva etnično slovenska.

Ob 200.000 prišlekih z Balkana v času SFRJ so se v neodvisni Sloveniji migracije iz nekdanjih republik Jugoslavije povzpele na dodatnih 250.000, od tega iz islama (Kosovo, BiH, Orient) polovica.

Ustvarjajo se nova geta (Velenje, Celje, Ljubljana, Kranj, Krško…), še nižje padajo standardi javnih šol z otroki prišlekov z Balkana. Spet se pojavljajo mladostniške bande in medetnično nasilje na teh šolah (stalni primeri v Celju z mladimi Albanci). Ter tudi bakšiš kultura podkupovanja na Upravnih enotah, kjer si novi prišleki urejajo dokumente in dovoljenja, socialne podpore…

Z možnostjo združevanja družin v EU in Sloveniji bodo te številke samo še strmo naraščale, sploh ker se Balkan in Afrika, pa nasploh islamske države razvijajo slabo in počasi. S satelitsko televizijo, geti, fundamentalizacijo islama sta integracija in asimilacija vsemanj verjetni.

 

Prav tako gre za vsemanj obvladljiv migrantski in tihotapski pritisk na Slovenijo iz Orienta, saj smo ob zapori madžarskih meja edina prosta pot čez Balkan na Zahod. Z levimi vladami premierjev Cerarja in Šarca ter s predsednikov Pahorjev, glavnim pobudnikom odprtja makedonske meje za migracije avgusta 2015 in torej de facto glavnim ustvarjalcem slovensko-balkanskega tihotapskega koridorja ljudi in drog, je slovenski prostor povsem odprt za tihotapstvo ljudi, drog in orožja.

Velike politične in miselne spremembe se že kažejo na lokalnih volitvah v največjih mestih. Počasi si bodo prišleki organizirali tudi svoje politične stranke. Zahteve za njihov jezik v šolah, posebne jedilnike in celo za posebne etnične ter verske šole, pa status manjšine so že tu. Organizirajo si svoj paralelni svet, na primer vahabiti v Ljubljani, in nasploh muslimani (islam.si).

Če pogledamo zadnjih 50 let podobnih migracij v Francijo, Veliko Britanijo, v Belgijo, na Nizozemsko, na Švedsko, bo tudi v Sloveniji vseveč get, drog, migrantskega kriminala, verske radikalizacije, terorizma. Že zdaj je čez polovica zapornikov v slovenskih zaporih tujcev oziroma prebivalcev, ki po rodu niso Slovenci. Cerarjeva in Šarčeva vlada pa sta želeli celo zgraditi nov zapor za vsaj 70 milijonov evrov, torej zapor za tujce, četudi manjka 9000 mest v domovih za ostarele in 10.000 postelj v študentskih domovih.

Ob vsem se je v zadnjem desetletju iz Slovenije odselilo 100.000 mladih izobraženih Slovencev. Zaradi posttravme socializma, stalnih poskusov restavracije socializma, Jugoslavije, zaradi ugrabitve medijev in države z leve politične opcije in stalne kleptokracije pada tudi zavest o državi, dobri državi, potrebi po državi, pripadnost, patriotizem.

Socšolstvo in levica uničujeta še zadnje preostanke patriotizma, nacionalne zavesti ali pa ju skušata dalje graditi le na preživelem partizanstvu in celo totalitarnem komunizmu (poplava državnih partizanskih proslav in državnih obeleževanj dogodkov v povezavi z ZKS).

ALI EU POSPEŠUJE PROPAD MAJHNH NARODOV, DRŽAV?

So torej majhni narodi in majhne države v EU in nasploh obsojeni na izginitev? Za neoliberalizem je najcenejši delavec, ki nima nobene pripadnosti, ki se z lahkoto seli. Podoben plastelin za povsem enakega človeka iščejo z internacionalizmom, odprtimi mejami, migracijami socializem, komunizem, levica.

V globalizmu in odprtih mejah se obe ideologiji združita, saj sta nasprotnika narodov in nacionalnih držav. Obe ideologiji razmišljata o superstrukturah, nadnacionalnih velesilah; levica z ideološko-utopičnega vidika po popolni enakopravnosti, enakosti, uravnilovki, skoraj državi iz Orwellovega romana 1984, neoliberalizem pa pač zaradi odprtosti trga, mobilnosti in cenenosti delovne sile.

Tistemu, ki pa je za ohranitev majhnih narodov, različnih jezikov in kultur (ker se zaveda, da v centralizmu, unifikaciji, in potem nesposobnosti demokracije in pluralnega razmišljanja propadejo vsi imperiji, kot je bila Aleksandrova stara Grčija, obe Rimski cesarstvi, stari Egipt) propaganda EU in levice očitata, da je fašist, rasist, skratka nečlovek.

Kot pisatelj, novinar, ljubitelj jezikov, umetnosti, kultur, potovanj, znanj se jasno zavzemam za svet raznolikosti, torej ohranjanja majhnih narodov. Bilo bi dolgočasno potovati in živeti, če bi vsi govorili en jezik, mislili, počeli enako.

Torej se zavzemam za Slovenijo, slovenstvo, slovenski narod, kulturo, jezik in ustrezne mehanizme njihove zaščite. Kaže, da samo imeti državo in ustavo, ni dovolj!

EU pa naj bo nek grški svet polisov, kjer je bil vsak polis povsem različen po kulturi, razmišljanju, političnem ustroju. Če slednje ni mogoče, pa sem raje za razpustitev EU, kakor pa za utopitev Slovenije in slovenskega naroda v njej!

Krščanstvo, islam, vojna, fašizem, nacizem, komunizem, socializem so pobijali, preganjali drugačne, odločne, misleče. Socšole, mediji v Sloveniji še dalje vzgajajo nesamozavest, prazne zombije, številke, apatike, aparatčike. Samozavest je v spolu, nacionalnosti, znanju, modrosti, patriotizmu, a bi vam levica na eni strani, neoliberalizem na drugi to radi vzeli. Ljudje brez kulture, korenin, smisla so ubogljivi, vodljivi, najcenejši!

Zadolženost Slovenije je že presegla 40 milijard evrov. Marakeška deklaracija je tu, agenda 56 milijonov mladih moških, pretežno iz afriškega in bližnjevzhodnega ter azijskega islama za novo Evropo deluje nemoteno naprej, sicer z bolj podtalnimi prijemi, ko se vzhod Evrope in tudi deli večjih narodov tudi zaradi drastičnega porasta kriminala in birokracije vsebolj upirajo.

POSTAVITI VSE NA DRUGAČNE TEMELJE OZIROMA NA SAMOZAVEST NARODA

Majhen narod se sicer ne sme zapirati, a se tudi ne more iti koncepta socialističnega internacionalizma, globalizma, neselektivnih migracij. Ker ga pohodijo.

Slovenija je na tem, da nas gospodarsko, nacionalno in drugače pohodijo, pokupijo, razosebijo za centralizirano, nedemokratično, zbirokratizirano EU!

V Sloveniji bo potrebno vse postaviti na drugačne temelje, prepoloviti birokracijo, očistiti ustanove, jih narediti samostojne, strokovne, transparentne, nepotratne, depolitizirati državo, dezideologizirati medije in jim vrniti novinarsko etiko oz. etiko, kot vsej družbi.

Države (Singapur, Tajvan, Južna Koreja, Izrael, Danska, Norveška, Finska, Islandija, Švica, Japonska), ki temeljijo na močnem patriotizmu, samozavesti naroda, so uspešne, bogate, razvite! In tudi kulturno, znanstveno, umetniško, izumiteljsko, oblikovalsko, arhitekturno, gospodarsko (in nenazadnje tudi športno) veliko dodajajo svetu!

Zgledovati se moramo po uspešnih azijskih tigrih (Singapur, Južna Koreja, Tajvan…), Židih ter Izraelcih, Švicarjih, delu Skandinavije, ki so to, kar so, ker imajo zelo selektivne migracije ali koncept pogodbenih delavcev, ki se ne morejo kar naseliti, pa velik patriotizem, ki ga gojijo družine, šole, politika, ustanove. Vse temelji na izbranem, odličnem zgodnjem šolstvu za vse, ki vzgaja in uči samozavest, podjetnost, ustvarjalnost, razmišljanje, logiko, estetiko, vrednote, patriotizem, individualno in kolektivno odgovornost.

SPOZNANJE, DA JE BIL SOCIALIZEM DIKTATURA

Naposled se prebuja tudi spoznanje, da je bil socializem, pa naj so ga še tako oglaševali s ‘socializem s človeškim obrazom’, tipična diktatura ene stranke, enega vodje, ene ideologije, enoumja z zapori, preganjanji, sivino, luknjami oziroma je bila Jugoslavija nenehni poskus centralizacije, unifikacije ter posledično balkanizacije, srbizacije. 

Kaže, da se nismo prav nič naučili iz Avstro-Ogrske, kjer smo izgubili vsaj tretjino, če ne celo polovice etničnega ozemlja (avstrijska Koroška, Goriška, Istra), pa mnoga mesta v sami Sloveniji so postajala nemška. Kaže, da se nismo nič naučili iz priseljevanja ljudi iz nekdanjih republik SFRJ do leta 1990. In se nam zgodba v tretjič ponavlja.

Ne želite si I. in nato II. svetovne vojne, ki sta sicer etnično homogenizirali slovenski narod (odšli so Avstrijci). Kajti sploh II. svetovna vojna nas je težko popravljivo ideološko razdvojila v žalostni in krvavi državljanski vojni ter intelektualno zdesetkala.

Čaka nas veliko dela. V razsulu posttravme socializma (od 30 do 50 let po koncu diktature) ter zbirokratizirane in centralizirane EU ni lahko začeti znova, na novo, saj nimamo kadrov, drugačne miselnosti, podjetnosti, samozavesti, neodvisnih profesionalnih medijev. Zaenkrat se samo ustvarja kritična masa, ki bo to lahko izvedla.

Elektronski časopisi, kot je ARREVIJA, in mnogi drugi, so že dokaz, da se nekaj premika v pravo smer! Potrebne so nove moderne politične stranke, novi s preteklostjo in ideologijo neobremenjeni politiki! Takšni, ki so po možnosti šolani na Oxfordu in Cambridgu, kakor na primer politična elita Singapurja.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 26. Feb 2020 at 14:03

5744 ogledov

RESNICA O KITAJSKIH MASKAH- POLITIČNI VRH VAM JE LAGAL !
Miro Cerar je očitno lagal! Povzemamo in prenašamo noro zgodbo, ki jo je nekdo povezal na Twitter in nam pokazal link, ki razkriva, kakšne mahinacije so se zgodile za tem, kar so naše oblasti opisale kot "donacijo" mask na Kitajsko. Slamnate firme in različni ljudje, ki so kot posredniki delovali v tem "poslu", kjer so iz firme, katere zaslužki ne gredo niti v stotisoče evrov, donirali Kitajski vsaj za dva in pol milijona evrov vredne maske!Tukaj je link na stran in spodaj prepis celotnega teksta spletne strani: Kako in s kom so odšle zaščitne maske iz Slovenije !Tole nam je sporočil MIRO CERAR:  Slovenija solidarna z Ljudsko republiko Kitajsko v boju za zajezitev koronavirusa z donacijo zaščitnih mask in finančnim prispevkom Svetovni zdravstveni organizaciji povezava: https://www.gov.si/novice/2020-02-13-slovenija-solidarna-z-ljudsko-republiko-kitajsko-v-boju-za-zajezitev-koronavirusa-z-donacijo-zascitnih-mask-in-financnim-prispevkom-svetovni-zdravstveni-organizaciji/ Oglejmo si glavnega "donatorja" Slovenije, ki je učinkovito poskrbel, da je Slovenija in njeni prebivalci ostali brez osnovne zaščite pred koronavirusom. Kylin Prime Group https://www.bizi.si/KYLIN-PRIME-CAPITAL-D-O-O/ 1 zaposleni ! Zastopnica NELI LENČEK Podatki na Ajpesu https://www.ajpes.si/podjetje/KYLIN_PRIME_CAPITAL_d.o.o.?enota=662297&EnotaStatus=1&zavihek=2&ivs=20&ivn=1&kons=0 Finančni podatki donatorja iz javno objavljenih podatkov na AJPESU so prihodki v letih 2017 in 2018 0 (nula), bilančna izguba za leto 2018 znaša - (MINUS) 76.584,89 € Kylin Prime Group se je odzvala na poziv Mira Cerarja in ministrstva, ki ga vodi, ter nabavila 1.2 MILIJONA zaščitnih mask. Ena takšna maska stane vsaj 5 €, kar znese okroglih 6 MIO! Za podjetje, ki ima enega zaposlenega in 0 (nula) prometa!! 100% lastnik Kylin Prime capital (to je prve firme v verigi) je Kylin prime iz Hrvaške, polno ime: "Kylin prime d.o.o. za poslovno savjetovanje, usluge i turistička agencija" Tudi direktor te firme je Kai Dan (Kitajec). Neli Lenček je tudi direktorica firme Ousheng capital d.o.o., lastnik tega podjetja pa je Lindenwood investment d.o.o, vse firme na istem sedežu, direktor Shao Zimo - Kitajc !! Ousheng capital d.o.o. ima 100.000,00 € prihodkov. Do decimalke natančno in enega zaposlenega! Kyling group je "švicarska" firma, zanjo stoji kitajski kapital, hoteli so prevzeti hranilinico LON o čemer Google najde večje število člankov na portalih slovenskih medijev ! Bo kak raziskovalni novinar, policija, kdorkoli sedel za pisalno mizo? Sam sem do podatkov prišel v 15 minutah in vsi podatki so JAVNO objavljeni !!!

Sun, 23. Feb 2020 at 11:55

380 ogledov

Kolumna Lucije Šikovec Ušaj: Navijači in njihovi spopadi
Včeraj so mediji poročali o spopadu med navijači mariborskega kluba Violami in navijači ljubljanskega kluba Green dragonsi. Že samo ime pove, da so ljubljanski navijači, ki seveda niso nujno Ljubljančani, bolj bojeviti, pravi zmaji, kar pa ne pomeni, da so njihovi nogometaši enako ali bolj bojeviti in uspešni na igrišču. Ponavadi se ti dve zadevi celo ne skladata. Slabša igra na igrišču pripelje do večjega nasilja v avditoriju. To lahko mirno prenesemo tudi na politično igrišče. Slabše ko nekdo igra, bolj bojeviti in nevarni so njegovi navijači na terenu. Vedo, da izgubljajo, in z zadnjimi atomi moči skušajo tok zgodbe obrniti v drugo smer. Lopov postane navihan nepridipravček, ki zabava ljudi in mu spregledajo njegove "neumnosti«, pošteni postane neumen, zabit, nezrel in nezmožen spregledati ukane, ki mu jih postavlja mali lopovček, in ljudstvu se ga prikazuje kot vsaj nesposobnega, če ne že naravnost butastega. Ali se še spominjate, kako so Angleži rešili nasilje navijačev na stadionih, ki je terjalo tudi številne smrti? Če se ne, naj vam osvežim spomin. Nogomet so popularizirali kot družinski šport. Na stadione so privabili navijače z njihovimi družinami. Tako so navijači pivo zamenjali z otroki, pretep pa s stiskom in objemom žene. Problem se je hitro rešil in le manjši ekscesi še spominjajo na nekdanja divjanja po angleških stadionih. Zakaj potem tega ne naredimo pri nas? Zakaj tekma med Mariborom in Olimpijo ni družinski praznik? Zakaj se ne razdelijo mlajšim od 14 let v spremstvu staršev zastonj vstopnice? Zakaj se ne vzgaja športni duh brez piva in steklenic cenenega vina? Nevedoma ali namerno? Moje mnenje je, da namerno. Ko jih pretepejo policisti ali navijači nasprotnikov, ko z okrvavljeniminosovi in ranjenimi, krvavečimi arkadami v lokalih obujajo spomine, so to sami junaki. Bojne zgodbe se kot »dražgoška bitka« prenašajo iz generacije v generacijo. Če so gorele bakle in če so jih zmetali v policiste, so junaki še bolj opevani. Ne vedo ali nočejo vedeti, da bodo mogoče ravno od teh policistov, ki za deset stoevrskih bankovcev nastavljajo glave njihovim kijem in baklam, pričakovali, prosili, zahtevali pomoč. Zakaj torej politika ne naredi tukaj reda? Z aktivno spremembo navijaštva v družinski izlet, z zdravim sproščanjem čustev? Moje mnenje, ki ga lahko delite z menoj ali pa ne, je takšno, da si politika tega ne želi. Nezadovoljstvo z vsakdanjim življenjem, z zaposlitvijo, z davki, s preživetjem iz rok v usta, se da uspešno prekanalizirati na stadione in ulice. Dan nogometnih tekem je srečen dan za politiko. Na ta dan pusti in celo vzpodbuja, da se ljudje pretepajo med seboj, namesto da bi kaj zahtevali od voditeljev, ki jim upravljajo državo. Takrat ne vidijo avtogolov, ki si jih politiki brcajo enega za drugim, nimajo časa pogledati, kam gre njihov denar, za kaj se »izvoljeni« politiki prevažajo skupaj s spremstvom, ki jih varuje, zakaj letijo v druge države in nam ne poročajo o uspehih in poslih, ki so jim utrli pot? Ne, raje si svoje rane in glave hladijo z ledom, do drugega tedna, ko bo tekma med Zgornjim in Spodnjim Kašljem. Nova priložnost, da zmagajo. Vseeno kdo, važna bitka se bo tako ali tako bila na ulici ali trgu. In tam so zmagovalci vsi, predvsem politika. Ta zmaga celo brez buške na glavi.

Sat, 22. Feb 2020 at 22:01

1662 ogledov

Kolumna Mateje Kričej: Prikrita dejstva ob načrtovanju gradnje 3RO
V dosedanjih poskusih pridobitve dokumentov investicijskega programa za traso Velenje jug–Šentrupert nismo bili uspešni. Na seji ob sprejemu poroštvenega zakona je bilo povedano, da bo vlada izdelala investicijski program v decembru 2019 in sprejela poroštveni zakon skupaj z delom hitre ceste na Dolenjskem. Ta odločitev DZ je pravno sporna, saj poslancem ne omogoča glasu podpore ali zavrnitve po projektu samem. Investicijski program je zelo pomemben dokument za vse državljane, saj mora država izkazati dejstva, da bo gradila ekonomsko vzdržno ter družbeno in okoljsko manj škodljivo prometno povezavo med Slovenj Gradcem in A1. To ne izključuje dejstva, ki ga je nujno treba upoštevati, da sta Šoštanj in Velenje tako z regijo kot tudi širše že povezana z železnico. Če želimo Koroško resnično povezati z osrednjo Slovenijo, je to treba storiti tako z železnico kot s cesto, ki bo ustrezno dimenzionirana na osnovi dejanske prometne obremenitve. Dnevni promet na cesti od Velenja do Koroške ne presega 12000 vozil, kar upravičuje gradnjo sodobne dvopasovnice. Neprimerno je, da načrtovane ceste zaradi odmaknjenosti ne bo moglo uporabljati kar pribl. 5000 ljudi, ki živijo med Slovenj Gradcem in Gaberkami, saj naj bi bila to edina uvoza na hitro cesto. Hkrati preseneča tudi dejstvo, da bi na Dolenjskem za 18000 vozil gradili dvopasovnico, na Koroškem pa za 12000 vozil štiripasovnico! O neprimerni umestitvi hitre ceste govorijo zadnja dogajanja, ki so vezana na bistveno spremembo trase Velenje Podkraj–Velenje Gaberke. Zaradi posedanja rudniškega prostora je pri načrtovanju tega odseka nujna bistvena sprememba, in sicer cesta se iz pokritega vkopa dviguje na viadukt. Zaradi bližine mesta in tam živečih je načrtovana pokrita cesta, ki je vkopana, hitrost pa zmanjšana na 80 km na uro. To je dodatna časovna obremenitev za pot s Koroške in pomeni tudi gospodarski uvoz v tovarno Gorenje Velenje in iz nje! Naj izpostavimo še, da se cesta nadaljuje neposredno ob velenjskem pokopališču in se povzpne skozi Goro Oljko. Dvig trase za pribl. 180 m višinske razlike je okoljsko in ekonomsko nevzdržna rešitev, ki ni v skladu z EU-direktivami o hrupu in emisijah ter vplivih na živalske ter rastlinske vrste. V Spodnji Savinjski dolini bi bilo treba zgraditi 5 km protihrupnih ograj in hkrati prečkati dolino po diagonali. S tem posegom bo uničena celovitost kulturne krajine kot enotnega predalpskega prostora, ki seže vse do Logarske doline. Prav tako Ministrstvo za kmetijstvo ne soglaša s posegi na najboljšo kmetijsko zemljo v Sloveniji. S tem posegom ni bila upoštevana Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za RS, Uradni list RS, št. 71/16. V velik ravninski kompleks A spada osrednji del Savinjske doline - Celjska kotlina. Etnocidu Spodnje Savinjske doline sledi še preizkus o človečnosti in razsodnosti Slovenije, saj na območju že poteka preselitev 40 družin in razselitev 150 ljudi. Načrtovani posegi in ves promet bodo v Podkraju spremenili vlogo in pomen prostora pokopališča. Tu počiva večina naših rudarjev, ki so to veliko mesto Velenje gradili, zvok "Tišine" pa z načrtovanimi posegi za večno izgubili! Naši argumenti in boljši predlogi sledijo umestitvi hitre ceste v že obstoječi koridor, ki pomeni cenejšo in hitreje izvedljivo gradnjo. Hitrost, s katero je možno projekt umestiti in zgraditi, je bila izkazana v primeru Magne. Vse navedbe o družbeno in ekonomski sprejemljivi varianti Arja vas–Velenje so bile zajete že v izvornih dokumentih študije variant in se navezujejo na idejno rešitev št. PND-242/03, PNG d.o. o., maj 2006. Idejna rešitev podjetja PNZ iz aprila 2008 je ta prava dejstva prekrila. Potvorjena je tudi veljavna resnica, da je bila F2-2 obravnavana v študiji variant (ŠV) in izbrana na osnovi primerjav z ostalimi trasami. Ni bila! Sprememba lege trase iz doline na Goro Oljko je doprinesla bistvene razlike med obravnavano traso F2 v ŠV in izbrano F2-2. Trasa F2-2 je druga trasa, ker so razlike bistvene in dejstva dokazljiva.   Mateja Kričej, univ. dipl. ing. arh. Avtorica teksta je pooblaščena prostorska načrtovalka in arhitektka, ki je že 5 let strokovna sodelavka za civilno družbo s poudarkom na delu, ki bi potekal skozi Spodnjo Savinjsko dolino.

Thu, 20. Feb 2020 at 22:40

347 ogledov

En odziv na izjavo J.P. Damjana
Ker me je Jože P. Damjan na Čivkarju blokiral, upam, da mu kdo pošlje tole, kar bom napisal sedaj. Morda se česa nauči. Konzervativci o razvoju razmišljamo takole: 1. Razvoj nima v sebi ničesar, kar bi ga delalo za samoumevni cilj. 2. Razvoj v sebi nima ničesar, kar bi ga delalo takega, da bi ga samoumevno zavračali. 3. Glede razvoja nas zanima, ali je res razvoj ali le sprememba. 4. Vsaka sprememba ni razvoj. 5. Pogosto smo priča, da ideologi spremembe predstavljajo kot razvoj, razvoj pa kot sinonim za "spremembo na boljše" - kot ideolog ali še boljše ideozof Damjan v tem primeru. Zato smo do razvoja skeptični. Previdni. Ga ne zagovarjamo na vsak način in zaradi njega samega. 6. Zanima nas, za koga je domnevna sprememba na boljše res sprememba na boljše. Nam je najprej pomembno, da ne škoduje narodu, cerkvi, družini. Tistim stvarem, ki jih ščitimo, ki jih želimo ohranjati in na katerih sloni naš okvir razmišljanja, okvir, v katerem smo racionalni. 7. Postaviti si svoj okvir razmišljanja, zavedati se svojega okvira razmišljanja, čemur včasih rečemo tudi "imeti temeljne vrednote", "izhajati iz moralnih aksiomov" ali kaj podobnega - ni, kot bi nam nekdo, ki jih nima in se jih ne zaveda, najbrž očital, "dogmatičnost". Je višek človeške zmožnosti razmišljanja. Ne me narobe razumeti. Jaz Damjana ne napadam, ker je iz mladoekonomista konvertiral v neokeynesianca in je zdaj nek sdsovski, desničarski, konzervativni "nemesis". Napadam ga, ker v vseh teh svojih konverzijah ni postal intelektualec, ima glas, ima platformo, vpliva na mlade študente - in je za to plačan s strani davkoplačevalskega denarja.

Thu, 20. Feb 2020 at 11:22

128 ogledov

Otrok ali kariera
Zadnje čase berem in poslušam mnogo debat o materinstvu.Zakaj materinstvo ja in zakaj ne. Pravzaprav imajo ženskedanes veliko več razlogov proti materinstvu in raje izberejokariero kot materinstvo. Nekatere se za otroke, v tej vednovečji eko-noriji ne odločijo, ker ne vedo ali bodo morda odrasliv svet brez pitne vode, bodo morda podnebni begunci, slišimtudi razlog, zakaj imeti svoje otoke, če je na svetu tolikorevnih in lačnih otrok.Skratka veliko je tega, ob čemur se mi kot mami resničnoobrne želodec, pa ne zaradi žensk kot takšnih, ampak zaraditega, kamor je zabredla sodobna družba, kam potiska mlade,kako morajo biti popolni in vedno prvi, najboljši…kam jihpehajo. V izgorelost, v stalno nezadovoljstvo, saj iščejopopolnost, ki pa je po mojem mnenju ni, če je ne vidiš... in mednami so ljudje, ki niso nikoli zadovoljni, saj v vsem kar imajo,vedno najdejo nekaj, česar nimajo, torej njihovo življenje nipopolno, ne zadovoljuje jih, strah jih je te nepopolnosti in zaotroka, za starševstvo se odločajo vedno kasneje, če sploh. Mora biti popolno, moram imeti kariero, moram doseči to in ono, moram videti, doživeti svet, moram živet, moram,moram, moram, jaz, jaz, jaz…družbene smernice pa, ne samomaterinstvo ampak starševstvo nasploh, predstavljajo kotžrtvovanje samega sebe, otrok je predstavljen kot malizajedalec v telesu neke uboge ženske in sploh ni definiran kotbitje in otrok, ampak ga predstavljajo kot plod, nečutečskupek celic in ob neželeni nosečnost je splav samoumeven innič hudega ni, če se otroka odpravi…ja dragi moji, tako dalečsmo. Družba torej preferira »močne« , samostojne ženske, ženskena visokih položajih, tudi, če jim niso dorasle jih tja umestijoskozi kvote…kaj pa ženske, ki se odločijo drugače? Še vednomislim, upam in si želim, da je takšnih, ki jemljejo materinstvokot dar, izpopolnjenost in obogatitev življenja tako svojegakot tudi življenja otrokovega očeta in ne kot osebno žrtev.Veliko je družin kjer imata oba, oče in mama lepo kariero inkrasne otroke, veliko je družin kjer se eden od staršev odloči,da bo doma in skrbel zanje. Tudi to je kariera. Posvetiti seotrokom, družini, domu, zakaj ne? Ali je takšna ženska manjvredna? Zakaj bi bila? Ni. Po moje ni. Svoje življenje boposvetila in namenila drugim, ne komurkoli, svojim otrokom.Pri njej ni jaz, jaz, jaz…a uživa, njeno življenje je polno. A jo včasih zanese v smernice in težnje feminizma in pomisli: kajsem pa jaz naredila iz svojega življenja? Nimam kariere,nimam visoke izobrazbe…potem pogleda okoli sebe in vidizadovoljne otroke, dom. No, to je moja kariera, ko me nekoč ne bo več, bodo ostali oni, moji otroci, moji vnuki, ostali bodo temelji, ne samo mojega doma, ampak tudi moje družine…in potem pomisli na sosedo, karieristko, ki se vrača v praznostanovanje, svoj dom, na počitnice hodi v družbi prijateljev in spi sama. Kaj bo, ko bo stara, ko bodo prijatelji odšli in se bo kariera zaključila? Sama bo. Brez objema, tolažbe, ko jo bo strah. Kakšne in kako globoke sledi bomo pustili za sabo, bomopogrešani? Bodo naše sledi kot odtis korakov v suhem peskuin jih bo odnesel piš vetra? Bodo naše sledi globoke in trajne,kot ime vrezano v deblo drevesa? Življenje je lepše, če ga živiš v smislu, kaj lahko dam in ne kajlahko dobim, kaj želim. Družina je bogastvo, uteha, varnozavetje, je objem in je ljubezen, družina ni breme in ovira.

Tue, 18. Feb 2020 at 08:12

102 ogledov

Kaj je Katedrala 2.del
V prvem delu smo predstavili pojem Katedrale kot meta institucije in njena prva dva "gradbena elementa". Tretji in četrti "gradbeni element" moči in vpliva Katedrale so univerze in NVO-ji. Pod pojem univerze spadajo predvsem univerze nižje kakovosti. Po drugi svetovni vojni so se morale preobraziti, da bi postale atraktivne za učence. Rezultat tega je, da ima veliko število mladih z inteligenčnim kvocientom od 100 do 110 neuporabne diplome z nezaposljivimi nazivi.  Ne mislim škodoželjno v odnosu do teh univerz, mislim le to, da s tem privabijo mnogo bolj pester razpon učencev. Vključno z nekaj iskreno pametnimi ljudi, ki se zaradi različnih razlogov niso odločili za bolj tradicionalne in prestižne šole.  Najbolj očitno dejstvo je, da so opisane univerze mnogo bolj ideološko usmerjene v levo kot pa prestižne univerze. Mnogo manj je intelektualne raznolikosti, še posebej v oddelkih za humanistiko.  Na prestižnih univerzah načeloma zmaga princip odprte debate in svobode govora nad politično korektnostjo. Večino tega se ne dotika znanstvenikov in inženirjev. Težko je biti ideološki na kemijskem področju.  Umetnost, sociala in humanistika so najmanj odporne na virus levičarstva in so tako bližje Katedrali. Poglejmo zakaj. Na slabih univerzah znajo biti mnogo bolj strogi do svojih študentov. Nobenega manjkanja na predavanjih ali zamujenih nalog, ko pridejo študentje v predavalnico, je princip tak, da se morajo navaditi in ugajati profesorju in njegovim nazorom in mišljenju. Študentje, ki nasprotujejo levičarstvu, pa morda tega sploh ne vedo, doživijo določen kulturni šok. A po prvem šoku je naslednji korak samo-segregacija. Veliko jih oddide samih in rezultat je učilnica polna istih mnenj, ki podpirajo drug drugega, kar privede do ločitve od realnosti ali mehurčka. Stereotipna "queer" feministka z navodili kako jo je treba naslavljati, je ponavadi rezultat te ločitev od realnosti, mehurčka v učilnici ene od univerz Katedrale.  Razmerje med slabimi in elitnimi univerzami lahko najdemo v preteklosti v razmerju vaških cerkva in teoloških semenišč. V semenišču je ortodoksni verski sistem jasen; veliko je prostora za debato znotraj intelektualnega okvirja, in ljudje lahko razglabljajo tudi izven okvirja, če so pazljivi in taktični. V vaških cekrvah je bila ognjevita pridiga brez dovoljenih vprašanj. Čeprav se v semeniščih rojevajo ideje, v cerkvah novačimo najbolj predane in fanatične sledilce.  Četrti gradbeni element Katedrale moči in vpliva so NVO-ji. To je mreža neprofitnih in nevladnih organizacij, ki briše meje med zasebnim in javnim sektorjem. Amnesty International je ena bolj poznanih.  Največ je takih, ki trdijo, da se ukvarjajo z spodbujanjem podjetništva, vendar jih najdemo v vsakem sektorju in na skoraj vseh področjih v razvitih demokracijah. Ko se venomer bolj razraščen državni aparat sreča z tovarišijskim kapitalizmom dobiš nešteto svetovalnih odborov, neprofitnih podjetji z državnim financiranjem in javno-zasebnih partnerstev z nejasnimi cilji. Seveda vsi ti ljudje sedijo na več položajih hkrati v številnih takih zasebno-državnih telesih. LinkedIn je dobro orodje za iskanje teh organizacij, kdo so zaposleni, kje drugje še delajo in njihove reference ter katere konference so obiskali.  Davkoplačevalski denar porabljen za te, že zelo dobro situirane ljudi, je dovolj slaba stvar, ampak davkoplačevalski denar je že tako ali tako potratno zapravljen vedno. Večini njih, ki ta denar sprejemajo, očitno ne gre za denar ampak za vpliv. Dejanski vpliv, ki ga imajo take organizacije je zelo fragmentiran, ampak vseeno mora biti del organizacije, ki je vplivala na politike pri oblikovanju zakonodaje ali pridobila sredstva za financiranje nekega obskurnega X projekta. Takega občutka ne dobiš nikjer drugje: poleg tega vsi ti položaji in dosežki izgledajo lepo in te delajo pomembnega, kar je zelo dobro za grajenje tvoje mreže.  Ne bi rekel, da vse, ampak velikokrat so te NVO organizacije, ki spodbujajo podjetništvo, preprosto zelo škodljive. Ne samo, da so potratne, ampak dajejo mladim občutek, da je biti podjetnik grajenje startupa z državnimi subvencijami že izjemen dosežek. Da je podjetništvo deljenje vizitk in obiskovanje konferenc... A v resnici niso naredili nič razen tega, da so se uspeli prebiti v notranje drobovje Katedrale, podprte z državnimi financami in zasebnimi interesi.  S tem zaključujem spis in se sploh ne čudim da se je reakcija vpletla v teoretično debato o pravičnosti demokracije, ko pa vsak dan vidimo male znake, da ne živimo v demokraciji. Nikoli nismo živeli v demokraciji. Na eni točki v preteklosti je bil učinkovit državni aparat, ko je bil majhen, če gledamo na globalni ravni. Se pravi bil je dober javni servis, ki pa nam v današnjem svetu odmira pred očmi. In prav popolnoma nihče govori o tem. Mainstream se tega le površno dotika in nam daje oddaljeno in zamegljeno sliko, da nekaj ni vredu, ampak nihče ne želi pisati o podrobnostih te tragedije. Dixie 

Zadnji komentarji

Hugo Flander :

4.02.2020 15:47

Zanimivo, za moj okus sicer razmišljanje, ki mu ni tuj kanček paranoje. Kakorkoli. Dotaknil bi se recimo oziranja po Švici. Švica je večnacionalna država in v Švici patriotizma ne definira nacionalna pripadnost, temveč državna pripadnost. Švicarju je Švica domovina. Torej, Švicar je švicarski patriot, ne glede na to, kateri naciji pripada njegov rod. Podoben odnos do patriotizma je imel Slovenec v Avstro-Ogrski monarhiji. Na Dunaju so v času WWI dobro vedeli, koga poslati na Soško fronto proti Lahom. Poslali so 87. celjski pešpolk. Zato Lahi niso osvojili Škabrijela. Slovenski vojak se je na Škabrijelu goreče boril za domovino Avstro-Ogrsko in seveda še bolj za svojo rodno grudo. Kot zanimivost bi spomnil, da ima Laško pivo ime po starih Vlahih, ki so bili v tem delu Slovenije nekoč staroselci. Slovencem pa so prodiranje globje na "Laško", prvi preprečili germanski Langobardi. Dalje, Kočevarji so bili nekoč, tam v 14.stoletju, prvi migranti, ki so kot pripadniki germanov emigrirali iz svoje domovine v domovino Slovencev. Imigrantom Slovenci nismo povzročali težav, saj so naselili praktično prazen prostor in ga jeli kultivirat. V stoletjih se je medtem na od Kočevarjev kultivirano Kočevsko priselilo mnogo Slovencev, ki so s Kočevarji živeli v sožitju. Veliko je bilo mešanih zakonov in leta 1941, ko so se Kočevarji pod vtisom nacizma odločili za selitev (cca 15.000) v nasilno izpraznjene domove Slovencev na spodnjem Štajerskem, so med njimi že prevladovali slovenski priimki. Seveda danes tista peščica Kočevarjev, ki je med in po WWII ostala ob svojih ognjiščih, govori slovensko in hkrati še vedno neguje spomin na svoje prednike.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kolumna Gregorja Preaca: Kako izgine (slovenski) narod